Pred leti, ko je Blackberry opuščal modele s fizično tipkovnico, se je nekdo na Twitterju ali nekje drugje pohvalil, da si je naredil celo zalogo teh naprav za prihodnja leta. Od jutri naprej bodo, tudi če so njihove baterije še dobre, le še spomin na stare čase. Omenjeno podjetje namreč ugaša podporo za lasten operacijski sistem, delovali bodo zgolj še androidni telefoni, ki so jih prodajali v zadnjih letih, ko so se (tudi prek zunanjega partnerja TCL) še ukvarjali s tem poslom. Tak »izklop« izdelkov na daljavo ni ravno uporabnikom prijazen, a tudi nič nenavadnega v tehnološkem svetu.
Blackberry s 4. januarjem 2022 opušča podporo za ključne storitve znotraj operacijskih sistemov Blackberry 7.1 in starejših, Blackberry 10 ter Playbook OS 2.1 in starejših. »Od tega datuma naprej programska oprema in funkcionalnosti, med njimi prenos podatkov, klici, kratka sporočila in klici v sili ne glede na povezavo v mobilno ali brezžično omrežje ne bodo več zanesljivo delovale,« so zapisali v kanadskem podjetju.
Vse skupaj pomeni, da se na telefone ne bo več mogoče zanašati, četudi bodo morda še delovali. Ne gre zgolj zato, da ne bi bilo več posodobitev, a se naprave še da brez težav uporabljati, kot lahko denimo starejše androidne in Applove telefone ter računalnike z Windows 8 ali starejšimi izdajami. Storitve preprosto ne bodo več imele zaledne podpore in to je za telefone smrt na daljavo. Še naprej bo mogoče nemoteno uporabljati Blackberryje z operacijskim sistemom Android. Mimogrede, znamko teh telefonov je predlani kupilo ameriško podjetje Onward Mobility, ki pa lani kljub napovedim še ni predstavilo nobenega novega modela. Morda bo to storilo letos, vendar je to za tokratno tematiko drugotnega pomena.
»Robide« ne bodo prve naprave, ki jih bodo programska ali zaledne storitve bolj ali manj onemogočile in spremenile v obtežilnike papirja. Taka usoda lahko doleti karkoli, povezano v internet. Poznamo že primere pametnih zvočnikov, hišnih zvoncev, ur, tudi telefonov in še česa, ki so že postali le kupček plastike, silicija in redkih kovin. Še bolj pogoste pa so spremembe v funkcionalnostih – včasih določene kar izginejo, vključno z določenimi aplikacijami – ali nezmožnost uporabe, preden naprave na posodobimo na najnovejšo različico programske opreme. Tako ponudniki povsem nadzorujejo delovanje, lahko bi rekli načrtovano povzročajo zastarelost in ničesar ne prepuščajo naključju ter predvsem ne samovolji uporabnikov.
Slednji se seveda lahko pritožujemo, da smo za ohromljene naprave nekoč pošteno plačali in da jih želimo nemoteno uporabljati do konca njihove življenjske dobe. Vendar nam pridušanje na žalost kaj malo pomaga. Ponudniki se lahko odločijo, da življenjsko dobo skrajšajo, v primeru Blackberryja na sedem let pri najbolj »novih« modelih. Resnici na ljubo je to več, kot doživi velika večina pametnih telefonov, pa tudi marsikaterih drugih naprav, zato podjetju prav veliko tudi ne moremo zameriti.
V vsakem primeru pa je kopičenje več primerkov nečesa, kar nam je v določenem obdobju všeč, a se poslavlja s trga, dokaj nesmiselno. Raje prej kot slej bo podpore za take naprave konec in zaloga bo obležala v predalu. Še precej bolj verjetno pa bo v primerjavi z nečim modernim mučno uporabljati tak kos tehnološke zgodovine že precej prej.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
- SPREGLEDANO Firefly: Res škoda, da so nam blagovolili samo eno sezono
- Dacia Spring ima zdaj kar sto »konjev,« a ni za nas
- Samsung in Telekom Slovenije že 18 let podpirata Združenje Europa Donna Slovenija
- Lynk & Co 02: Povej pošteno, ti zaradi njega zaigra srce?
- NEDELJSKI NASVET: Nostalgija nas vedno zavaja, ne podlegajte ji
Brez komentarjev