Kupovanje rabljenega električnega avtomobila v letu 2022 je kot iskanje vode v puščavi
Alan Orlič 15. junija 2022 ob 16:56

Glede avtomobilov spadam med tiste, ki jim je to prevozno sredstvo med dvema točkama s čim nižjimi stroški, vključno z nakupom.

Tak način gledanja mi je kar uspelo ohranjati dolgo časa, toda sčasoma so se mi zgodila leta. Noge, hrbet in zadnjica so začeli protestirati najprej ob daljših poteh, nato tudi krajših. Krivec? Avtomobilski sedež. Za primerjavo, v Citroenu Xsari Picasso sem se odlično počutil, v C3 Picasso je že bila druga zgodba, najprej začela protestirati desna noga, nato še hrbet. Vmes je bil skok na Megana, ki je mimogrede imel celo nastavitev ledvene opore, in v tisti avto se je bilo prav užitek usesti, čeprav je bil nizek.

Potem je postala zanimiva elektrika in z njo e-Up. Krasen mali avto, ki je narejen za mestno vožnjo, ne za dnevno skoraj stokilometrsko vožnjo do službe in nazaj. Najprej sta bila noga in hrbet presenečena v smislu, hej, to je novi sedež, a sta hitro začela protestirati. Prva rešitev, nastavitev sedeža. Enkrat nizko, drugič visoko, tretjič daleč, četrtič blizu in nato še vse vmesne možnosti, ki niso prinesle nobenega napredka. Nato so sledile razne podloge. Začenši pri cenejših, ki se niso obnesle, do dražjih, ki so dale enako ničelne rezultate. Tretji korak, ideja, da bi zamenjal sedež. Ponudbe športnih sedežev je kolikor želiš, a ker imajo obstoječi zračne blazine, morajo tudi novi to imeti. In slednje hitro dvigne ceno, še posebej v pokoronskih časih, ko je vse postalo drago. Poleg tega, Up je majhen avto, tako da je tudi ponudba omejena. Za piko na i še vgradnja in homologacija. Seštevek vsega je pokazal, da se morda bolj splačati razmisliti o menjavi avta.

Od pet do deset tisočakov pribitka v nekaj mesecih

Ko sem letos januarja prvič pogledal na spletni oglasnik, sem zadovoljno ugotovil, da to ne bi smel biti problem. Ponudbe kar nekaj, recimo e-Golf za približno 19 tisočakov se mi je prav lepo bliskal pred očmi, prav tako nova Corsa-e za 24 tisočakov. Sicer oskubljena, z enofaznim polnjenjem, a za moje potrebe vseeno zadovoljiv avto. Vendar čas za prodajo mojega še ni prišel, zato sem moral počakati do junija, ko sta minili dve leti od prejema državne subvencije. V tem času se je svet na eni strani počasi izvijal iz koronske krize in vmes hitro padel v novo, ukrajinsko. In kot dodatek je prišel še konkreten izbruh virusa na Kitajskem, ki je dva meseca praktično ustavil življenje v enem od gospodarsko pomembnih delov države. Končni izkupiček vsega tega je bila znova upočasnjena ali popolnoma prekinjena proizvodnja novih električnih vozil, dvig cene energentov, kar je, kakopak, vplivalo tudi na trg rabljenih vozil. Že omenjeni rabljeni e-Golf je dobil redno ceno okoli 25 tisočakov (in se tudi prodal) ter se začel približevati 30-im, pri novih so najprej izginili vsi popusti, nato se je tudi slednjim dvignila cena.

Bodimo pošteni, tudi rabljenim e-Up je cena poskočila na dvajset tisočakov, a večji problem je bil (in še je), da se je ponudba konkretno skrčila. Nekaj upanja je zbudila hipotetična možnost nakupa rabljenega Renaulta Zoe iz dvoletnega najema, ki se je ravno v tem času zaključil, a se avti niso pojavili na trgu, vsaj ne v Sloveniji. Naslednji korak, tujina. Na žalost, ista zgodba kot pri nas, cene so šle navzgor. Najbolj osnoven Zoe z večjo baterijo (52 kWh) vsaj 15 tisočakov, k temu je potrebno dodati še cca 1500 evrov za prevoz in papirologijo, če to prepustite podjetju, ki vse uredi za vas, in šest do sedem tisoč evrov za baterijo, ki je (bila) v najemu, kar nanese blizu 24 tisočakov. Za avto, ki ima ročno klimatsko napravo in spuščanje stranskih oken na »vinto«, je taka cena l. 2022 kot rop pri belem dnevu. Kolikor toliko opremljen avto iz tujine hitro nanese blizu 30 tisočakov ali več, povpraševanje namreč krepko presega ponudbo in tega se trgovci odlično zavedajo.

Na  srečo sem se že aprila pogovarjal z znancem, ki mi je omenil, da bo kmalu prodajal Nissana Leaf. Ponujena cena je bila takrat normalna, do konca maja je postala že zelo ugodna. Čeprav mi Leaf zaradi enofaznega polnjenja na izmeničnem toku, priključka CHAdeMO za hitro polnjenje na enosmernem toku in zračno hlajene baterije ni bil prva izbira, je prevladala dodatna oprema. Radarski tempomat, odlično držanje med pasovi na avtocesti ter udobje. Vmes se mi je prikazoval Fiat 500e, a slednji ni imel aktivnega ohranjevalnika hitrosti, poleg tega je to, tako kot Up, vseeno mestni avto. Po belokranjskih cestah, ki so od prvega asfalta naprej videle predvsem nove zaplate, vmes so jih dodatno zgrbančili težki tovornjaki, bi avto poskakoval kot prešerni zajček, kar ne vpliva najbolje na samo počutje med vožnjo. Leaf ima poleg daljše medosne razdalje tudi boljše vzmetenje, kar blagodejno vpliva na vožnjo po takih cestah.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Skratka, nekako se mi je izšlo, čeravno ne po vseh željah, in živčnega prelistavanja spletnih oglasnikov je konec. Ob tem pa še nekaj nasvetov pri nakupu rabljenega vozila. Če kupujete od fizične osebe se pred prevzemom dogovorite za preventivni pregled na uradnem servisu. Stane približno 50 evrov, pogledajo vse pomembne točke, pri Leafu so recimo preverili tudi stanje baterije. Pri starejših avtomobilih upoštevajte degradacijo baterije, slednja lahko znaša tudi do 30 odstotkov, kar pomeni toliko manjši doseg. Starejši avto, večja degradacija, naj vas prodajalec še tako prepričuje o nasprotnem. Za razliko od klasično gnanih vozil tu drugih posebnosti ni, recimo da bi vas skrbeli turbina, sklopka, menjalnik, stanje motorja, itd. Bolj pomembno je, da si preračunate, ali vam kilometri, ki jih avto zmore z enim polnjenjem, zadoščajo. Pri tem morate obvezno upoštevati zimski doseg, ko je poraba krepko višja. Ostalo so bolj kot ne želje glede opreme, recimo pri meni je to radarski tempomat, ki mi prihrani nervozo v koloni. Toplotna črpalka pride prav, če vas skrbi doseg, tudi ogrevani sedeži znajo prihraniti kakšno kilovatno uro, ko je to potrebno. In veliko sreče pri iskanju in krmarjenju med ponudbo, glede na trenutno stanje bodo visoke cene vztrajale še lep čas.

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.