Kupi obnovljenega namesto novega, narava ti bo hvaležna
Marjan Kodelja 27. decembra 2019 ob 06:36

Zavržena elektronska naprava lahko še vedno služi svojemu namenu, če jo pred »ponovno« uporabo obnovijo. Z malo sreče in brskanja po spletu lahko najdeš zmogljivo staro napravo za precej nižjo ceno od nove!

Eno večjih težav potrošništva in prepričanja, da je treba elektronske naprave menjati že po nekaj letih, je dušenje v elektronskem odpadu. Zavržene, velikokrat pa še vedno delujoče naprave največkrat končajo na smetiščih držav v razvoju, kjer tamkajšnji prebivalci na neprimeren in zdravju škodljiv način iz njih skušajo izvleči dragocene snovi.

Obremenjeni z »moram imeti najnovejšo strojno opremo« kupujemo nove izdelke, namesto da bi preverili trg rabljenih ali obnovljenih naprav. Razlika med obema je velika. Vemo, kaj je rabljena naprava. Nekdo jo je uporabljal, zdaj pa jo prodaja, ker je ne potrebuje več. Velja pravilo, da kar vidiš, to dobiš. Vizualni pregled in krajši test uporabe največkrat ne razkrijeta dovolj. Ne moremo vedeti, v kakšnem stanju je strojna oprema. Lahko se bo okvarila že naslednji dan ali čez leta. Podobno tudi ne vemo, v kakšnem stanju je baterija, kar je problematično pri rabljenih mobilnih napravah. Površinske poškodbe pa vidimo. Z njimi se sprijaznimo ali pa ne. Odvisno, kolikšno ceno za napravo zahteva prodajalec in koliko je dovzeten za barantanje.

Kdo obnavlja rabljene naprave

Starejše naprave pridejo z vseh vetrov, največkrat pa iz podjetij, ki so jih nehala uporabljati. Ker so že »amortizirane«, jih prodajajo po nižjih cenah. Včasih podjetje kupi novo opremo, staro pa vzame v račun dobavitelj nove. Ker je večina teh naprav še uporabna, gredo v program obnavljanja in ponovne prodaje. Iščemo oziroma kupimo jih na spletu.

Največkrat jih obnavljajo izdelovalci ali podjetja, ki jih ti pooblastijo. Vsako napravo pred prodajo natančno pregledajo, zamenjajo vse dele, ki so okvarjeni ali pa vedo, da se jim izteka življenjska doba. Po potrebi zamenjajo opraskan zaslon, poškodovano ohišje, mobilnim napravam skoraj vedno zamenjajo tudi baterijo. Na koncu napravo še dobro preizkusijo. Navzven je po obnovi videti kot nova, da je starejša, vemo le zato, ker ni najnovejši model.

V Sloveniji je takšno podjetje Recosi. »Prenosnike, monitorje, telefone in tablice celovito obnovimo, fizično očistimo in po potrebi zamenjamo določene komponente. Nato jih prodajamo naprej. Takšne naprave, ki lahko po kakovosti konkurirajo novim, včasih nosijo manjše znake uporabe, kot so npr. drobne praske, nikoli pa večjih poškodb ali napak, ki bi vplivale na brezhibno delovanje. Ker jih temeljito testiramo, nimajo serijskih napak,« opisuje Katja Zajko, direktorica podjetja Recosi, ki je zelo trajnostno usmerjeno, v delovni proces pa vključujejo težje zaposljive osebe in invalide.


Kupujemo rabljene avtomobile, kolesa, stanovanja, zakaj torej ne bi kupili obnovljenega računalnika, prenosnika ali pametnega telefona?

Kakšno so prednosti?

Cena obnovljene naprave je nižja, tudi v primerih, ko je model naprave še vedno v prodaji, običajno med 10 in 20 odstotkov, v nekaterih primerih pa tudi več. To je glavna prednost nakupa obnovljene naprave, ni pa edina. Dobro ceno lahko dosežemo tudi pri nakupu rabljene naprave, vendar prodajalec zanjo ne nudi nikakršne garancije. Obnovljena naprava pa največkrat ima garancijsko dobo. Morda je krajša kot pri novi napravi, a je. Nekateri ponudniki tudi omogočajo, da napravo vrnemo, če z njenim delovanjem nismo zadovoljni. Če garancije ni, je to pri obnovljenih napravah posebej označeno. Kupec prevzame tveganje nase, zato pa je cena še nižja. Obnovljena ni le naprava, temveč tudi njena programska oprema. Odpadejo presenečenja, da je na njej ostalo kaj, česar nočemo. Trg obnovljenih naprav deluje skoraj v celoti po načelu povpraševanja in ponudbe. Cene naprav, ki so iskane, so višje, a še vedno nižje od novih, cene naprav, ki jih redkokdo kupi, pa občutno nižje. Prodajalcu se bolj splača, da napravo proda tudi pod ceno, kot da mu leži v skladišču.

Kaj pa slabosti?

Na žalost so tudi te. Odvisno, kako stara je obnovljena naprava. Najbolj so problematične naprave, ki jim redno nadgrajujejo operacijski sistem ali druge dele programske opreme. V neki točki se izdelovalec odloči, da ne bo več nudil podpore za starejše modele naprav. Ostanemo z napravo, ki nima več zagotovljene podpore. Kakšen problem je to, je odvisno od tipa naprave. Prav tako je lahko težava v tem, kdo je obnavljal staro napravo. Če je to izdelovalec ali njegov pooblaščenec, potem smo lahko prepričani, da je uporabil kakovostne rezervne dele. Podjetja, ki se z obnovo naprav ukvarjajo brez povezave z izdelovalci, pa lahko uporabijo slabše in cenejše rezervne dele, kar pa ima lahko nepričakovane posledice. V najboljšem primeru naprava deluje brez težav, v najslabšem pa se hitro pokvari.

Pri nakupu pa bi vseeno svetovali previdnost, vsaj kar zadeva prenosnike. Dvoje je pomembno. Kako »izrabljena« je baterija oziroma koliko bi stala nova (ker so poslovni prenosniki dražji, so dražji tudi rezervni deli) in v kakšnem stanju je sistem hlajenja. Ventilatorji v prenosniku so poceni, če odpovedo, pa povzročijo veliko dražjo okvaro. Trdi disk pa statistično ne bi smel biti problem. Statistika pravi, da če ni odpovedal v prvih treh letih delovanja, potem bo normalno deloval še nekaj let. Procesorji, pomnilniki in drugi elementi prenosnika pa načelno niso problematični.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Med obnovljenimi napravi lahko najdemo marsikaj. Tudi tablične računalnike. Celo Apple ima svoj program obnavljanja in ponovne prodaje izdelkov. Zakaj pa ne, ko je to bolje, kot če bi ti končali v smeteh? Zato ni toliko vprašanje, ali se odločiti za obnovljeno napravo ali ne, temveč kje jo lahko kupimo. Odgovor se skriva na spletu.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja