KRATKI TEST Xiaomi Redmi Note 12 Pro 5G: Konkretne izboljšave po generaciji stagnacije

Linija Redmi Note se je letos razbohotila na štiri modele (v bistvu celo pet, a enega v Sloveniji ni), toda precej vseeno bi bilo, če bi prodajali zgolj enega. Redmi Note 12 Pro 5G, subjekt tega testa, ki od vseh daje najboljšo vrednost za ceno in je tudi najbolj uravnotežena telefon od četverice. Večinoma dovolj dober, glede na ceno, v vseh pomembnih lastnostih, in brez kakšnih res občutnih pomanjkljivosti. Predvsem veseli, da je osrednji model po lanski zgolj preimenovani in malenkost predelani destici z oznako enajst znova deležen pravih izboljšav.

Nad dotičnim telefonom je Xiaomi letos uvedel še »Plusa«, vendar njegove glavne kamere z 200 milijoni pik verjetno nihče ne bo pogrešal, malce pa se mi je kolcalo po dizajnu ohišja. Ne zato, ker bi bil mnogo lepši, morda to sploh ni, temveč zaradi ergonomije zaobljenih stranic, pa tudi zato, ker lep prehod iz ogrodja v zaslon ali v hrbtišče daje vtis dražjega telefona. Tu so uporabili klasično »sendvično« konstrukcijo in dokaj oglate robove, kar sicer daje svojo estetiko, v rokah pa je za odtenek manj prijetno. Tudi od predlanskega res dobrega Redmi Note 10 Pro, s pripisom, da je bilo njegovo oblikovanje dokaj generično. Samo ogrodje je še naprej plastično, kar niti ne moti, hrbtišče pa je menda stekleno. V primerjavi z omejenim predhodnikom in še toliko bolj lanskim s podporo za 5G je novi izgubil nekaj gramov. Na srečo ne na račun baterije, torej pozitiven napredek. Dimenzije pa so skoraj do desetink mm enake.

Končno spodoben procesor

Lanski Redmi Note 11 Pro je razočaral zaradi izbire procesorja, saj je Snapdragon 695 v najboljšem primeru pomenil stopicanje na mestu, razen z energijsko učinkovitostjo, čeprav tudi v tem Snapdragon 723G ni bil ravno slab, zdaj pa je krize z dobavami čipom že nekaj časa konec in lahko so se odločili za nekaj zmogljivejšega. Tokrat je prišel na vrsto proizvajalec Mediatek namesto Qualcomma in Redmi Note 12 Pro 5G tako poganja procesor Dimensity 1080. Ta še vedno sodi nekako v (spodnji) srednji razred, vendar je praksi vsaj za polovico »hitrejši« od obeh prejšnjih. Tudi dokaj dobro se obnese na obremenilnem testu, saj šele po približno desetih minutah pade pod 90 odstotkov zmogljivosti, ves čas polurne torture pa je bil na 80-imi in telefon se ni kaj dosti segrel. Če bi zadevo ekstrapolirali, bi baterija zmogla najmanj štiri ure delovanja telefona pri polnih zmogljivostih (in vključenem zaslonu), kar ni slab dosežek in bo pomemben podatek za igričarje.

Pri običajni uporabi baterije ni povsem zadosti za dva dni brez skrbi, toda daleč od tega situacija tudi ni. Toda nikakršnega smisla ni odlašati polnjenja do rdečega območja baterije, ker je tokrat priložen polnilnik z največjo močjo 67 W, kolikor telefon tudi podpira, in v večini primerov bo približno dvajsetminutna priklopljenost, lahko pa še krajša, povsem dovolj, da nivo znova pride na 90 odstotkov ali čez (povsem do roba tako ali tako ni zdravo polniti). Brezžičnega polnjenja ni, vendar ga zadosti hitro žično lepo nadomesti.

Izboljšan zaslon in glavna kamera

Redmi Note 10 Pro je pred dvema letoma prvi uvedel zaslon OLED z osveževanjem 120 Hz v nižji cenovni razred (takrat cca 300 evrov) in to je dejansko predstavljalo malo revolucijo, saj so morali drugi proizvajalci reagirati in danes so tovrstni zaslon nekaj povsem običajnega. S tem, ki so ga vgradili v Redmi Note 12 Pro 5G pa se dobro vidi tudi razlika v kakovosti dve leti kasneje, kajti barvna pravilnost in tudi živahnost (navsezadnje so tokrat 10- namesto 8-bitne) je bistveno izboljšana, višja je svetilnost in zdaj zaslon lahko prilagaja osveževanje, sicer malo manj napredno kot dražji modeli, pa vendar je to napredek od takratnega fiksnega 120-herčnega.

Pri kamerah so v Xiaomi naredili nekaj zanimivih odločitev. Glavna ima namreč »zgolj« 50-milijonsko tipalo, potem ko so prej vgrajevali 108-milijonskega, pa tudi letos v Redmi Note 12 Pro+ takega z 200 milijoni pik. Morda so prav zaradi tega želeli narediti bolj očitno razliko. V vsakem primeru je ta kamera več kot spodobna, saj daje dokaj ostre in všečne fotografije. Malo gre to na rovaš rahlega pretiravanja pri obdelavi, malce glede ostrenja robov in še posebej glede nasičenosti barv, toda predhodniki so bili v tem pogledu sila bledi. Morda bolj naravni, toda fotografije so zdaj na višjem nivoju. Izboljšan je tudi digitalni zum, vsaj v določenih primerih (malce je odvisno od motiva), predvsem pa je svetlobna leta naprednejša nočna fotografija. Tudi video 4K, ki se vrača, potem ko ga lanski procesor sploh ni zmogel, je ostrejši, z več dinamike in ohranja več podrobnosti tudi med intenzivnim umirjanjem slike. Druga kamera s širokim pogledom in osmimi milijoni pik ni tako impresivna. Kot je standardno pri teh, so fotografije temnejše, z manj podrobnostmi in izgubljajo ostrino proti robovom. Potem je tu še makro objektiv z dvema milijona pik, ki bi ga brez kakršne koli škode izpustili. Selfijevska kamera s 16 milijoni pik je vsaj po tehničnih podatkih ostala enaka, vendar se zdi, da novi procesor z naprednejšim delom za obdelavo signala iz nje izvleče več.

Drugod lahko pohvalim še solidna stereo zvočnika, ki sploh z vključenim načinom Dolby Atmos dajeta zelo všečen zvok, celo z nekaj basi, četudi bi se kakšen purist zmrdoval. Toda govorimo o poceni pametnem telefonu, ne o avdiofilski napravi. Čitalnik prstnih odtisov je še naprej v stranski tipki in to me, čeprav deluje hitro in zanesljivo, neznansko nervira. Tipalo namreč zazna vsak prijem telefona in teh je ob robu res veliko, potem pa takrat, ko bi ga hotel odklenit, izdavi, da je bilo »preveč neuspešnih poskusov.« Podobno me nervira čep za vtič USB-C na prozornem priloženem ovitku, ki je tudi absolutno predebel. Že skupaj s telefonom si naročite primernejši ovitek. Wi-Fi gre do različice 6, bluetooth pa do 5.2, oboje je povsem ustrezno. In seveda je tu podpora za omrežja 5G, kar nakazuje že samo ime telefona. Torej povsem sodoben nabor povezljivosti, ki tudi dobro deluje.

Ne vem, zakaj so mnogi Xiaomiji še pomladi 2023 svojo prodajno pot začeli z Androidom 12 ne 13, ki je »zunaj« že od lani jeseni. Tako je dve leti star Redmi Note 10 Pro prej dobil aktualno različico kot najnovejši model iz serije. Morda je razlog v tem, da bo potem programerjem podjetja treba zagotoviti eno izdajo operacijskega sistema manj, kot bi jo morali, če bi že v osnovi telefon prišel na trg popolnoma posodobljen. V vsakem primeru se mi ta poteza ne zdi najbolj prijazna do kupcev. Kot tudi ne obilica nepomembnih in nepotrebnih prednaloženih aplikacij, tako Xiaomijevih (Mi Daljinec, Mi Doc Pregledovalnik, Mi Store, Xiaomi Community, Mi Coin (???), …) kot tudi Googlovih (Beležke, Podkasti, itd). Sicer pa je vmesnik tak, kot ga poznamo, lahko bi ga nekoliko prečistili in odpravili določene neobičajne rešitve, kot sta odpiranje obvestil s potegom navzdol leve polovice in komandnega središča s potegom desne polovice, pa tudi način zapiranja aplikacij in njihovega odpiranja v razdeljenem pogledu zaslona.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Spodoben procesor za ta cenovni razred
• Izboljšana glavna kamera
• Hitro polnjenje
• Dobra stereo zvočnika
• Poštena cena

GRAJAMO:

• Nenavdahnjen dizajn
• Prepoznava prstnih odtisov v stranski tipki
• Celokupno gledano je nabor kamer šibek
• Zastarela različica Androida ob začetku prodaje