KRATKI TEST Xiaomi dozirnik pasje hrane: Škoda, da ni bolj vsestranski
Marjan Kodelja 25. novembra 2023 ob 06:11

Ko te domači ljubljenec ob petih zjutraj prosi za hrano, sanjaš napravo, ki bi ob dani uri sprostila prgišče njegovih najljubših briketov ali peletov.

Ne boste verjeli. Točno to se mi je pripetilo. Pa sem prosil za testni dozirnik. Da bi ga preizkusil in ugotovil, ali je v redu. Žal ni. A ne zato, ker bi bil slab ali bi bilo z njim karkoli drugega hudo narobe. Mojemu psu najljubši hladno stisnjeni peleti so za to napravo preprosto preveliki. Kljub temu sem ga nekaj časa uporabljal, da bi se prepričal, ali bi me v primeru primerne hrane odrešil. Ni me razočaral, a si ne predstavljam, da bi drobil obstoječo, in še manj, da bi jo zamenjal z oblikovno in velikostno primerno. Xiaomi je tisti, ki bo moral najti rešitev, če seveda želi, da se bo več lastnikov živali odločilo za njegove naprave.

V želji po preprostosti, zanesljivosti in vsaj malo verjetno tudi po ugodnejši ceni, čeprav se mi ne zdi, da je bagatelna, dozirnik nima tehnice. Namesto nje je na dnu posode kolo, ki pomete brikete v manjši prostorček pod kolesom, od koder v naslednjem obratu padejo v kovinsko dozirno posodo. Preprosto kot pasulj. Ko določimo želeno količino vsakega obroka, se kolo ustrezno krat zavrti, da bi v posodo padel približek želene količine. Ne natančno, temveč približno. Zelo podobno, kot kadar obrok namerim z dozirno posodo, namesto da bi ga stehtal s tehnico.

Razen treh sijalk, zgornja kaže, da je vzpostavljena povezava v omrežje, sledita ji sijalki, ki opozarjata na slabo zaprt pokrov in premalo hrane v hrambi ter gumba za ročno razdeljevanje obroka, drugega na ohišju ni. Za nastavljanje in pregledovanje podatkov je nujna aplikacija Xiaomi Home. Manjše težave se lahko pojavijo čisto na začetku ob prvi povezavi v omrežje. Sodobna brezžična domača omrežja, predvsem porazdeljena, delujejo v obeh (ali celo treh) frekvenčnih pasovih, ne da bi posebej ločevali med njimi. Ker podpira samo nižji frekvenčni pas, se morda ne bo znal povezati. Rešitev je izklop pet gigaherčnega pasu, dokler se naprava ne poveže. Da deluje tudi v primerih izpada električnega napajanja, so na dnu ohišja ležišča za štiri baterije tipa AA.

V aplikaciji lahko počneš in pregleduješ marsikaj, a res pomemben je urnik, v katerem določiš, ob katerih urah dneva bo hrana razdeljena in v kolikšni količini – ni nujno, da je vedno enaka. Urnik se prenese na pomnilnik dozirnika, da deluje tudi v primeru izpada povezave v internet. V postopku aktivacije izbereš pasmo psa ali mačke, nekaj težav se pojavi, kadar je mešanec in njegovo težo, glede na to predlaga število in količino obrokov. Potem zgolj še dodajaš hrano, v hrambo naj bi po uradnih podatkih šlo skoraj štiri kilograme, po prejetju opozorila, da jo bo kmalu zmanjkalo. Odpreti pokrov ni pretirano težko, a zapiranja zna povzročiti manjše muke. Zahteva, da ga natančno poravnaš pod pravšnjim kotom s sprednjim robom ozirom z režama, v katero »padeta« izboklini na pokrovu, predno njegov zadnji del potisneš navzdol, da se zaskoči v držalo na nasprotni strani ohišja. Zlahka bi bilo to izvedeno na prijaznejši način.

Ovira vsesplošne uporabnosti naprave je oblika in velikost hrane. Normalno deluje samo, kadar so v posodi okrogli ali ovalni briketi velikosti med 5 in 12 milimetrov. Manjša ovira je še cena. Dobrih sto evrov se mi ne zdi pretirano ugodno, sploh ko temu prešteješ še večkrat po 13 evrov, kolikor stane vložek za sušenje, ki ga je po navodilih izdelovalca treba menjati enkrat mesečno.

HVALIMO:
  • Preprosta rešitev težave, s katero se nekateri zagotovo soočajo
  • Dovoljšna prostornina hrambe
  • Aplikacija je preprosta za uporabo
  • Prostor za baterije (4 x AA) za primer izpada napajanja
  • Posoda iz nerjavečega jekla
GRAJAMO:
  • Preveč omejitev glede oblike in velikosti briketov oziroma peletov
  • Nerodno zapiranje pokrova
  • Brezžični vmesnik podpira samo frekvenčni pas 2,4 GHz
  • Previsoka cena (117 €)
  • Menjava vložka za sušenje vsak mesec (13 €)
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja