KRATKI TEST Sony Bravia X85L: Zaradi nečesa me je rahlo zabolelo pri srcu

Ne morem zanikati zmogljivosti in zanimivosti televizorja. Čeprav ni v vrhu Sonyjeve ponudbe, nudi dovoljšno kakovost slike in vsestranskost, a vendarle se mi zdi, da so ceno postavili za odtenek previsoko.

Zaradi mojega mnenja cene ne bodo znižali, a se kljub temu čutim poklicanega, da ga izrazim. Sony se dobro zaveda, da si je na trgu ustvaril ugled nadvse dobrega izdelovalca televizorjev in da ima lojalne uporabnike, ki se redko sprašujejo o ceni. Ker izdelke vrednotijo kot jih, v primeru, da te televizor prepriča, počakaj na do denarnice prijaznejše popuste.

Ni najlepši, a tudi ne najgrši

Oblikovno ni nič posebnega. Od nekaterih je debelejši, a to je pogojeno s tehniko osvetlitve, pri kateri so sijalke LED za in ne ob zaslonskem panelu. Za odtenek obilnejši je še spodnji rob pod zaslonom, vsaj v primerjavi z ostalimi tremi sodobno tankimi. Oboje pride do izraza, če ga obesiš na steno, medtem ko zbledi, ko je na nogicah. Všeč mi je, da sta zanju dve mesti. Bolj sredi spodnjega roba, da zlahka televizor postaviš na manjšo omarico ali bližje obeh kotov. Tedaj med njima zija prostor dolg 107 in visok 9 cm, ki je kot naročen za zvočno letev primerne velikosti. Vsaj priporočljiva je, kajti vgrajena zvočnika v glasnosti ravno ne blestita.

Priključkov je dovolj in so na primernih mestih ob strani, saj pridejo do izraza, ko je televizor obešen in pritisnjen ob steno. Posebnih vodil in kanalčkov za skritje kablov ni, sta pa na zadnjem kraku nogic manjši objemki. Dovolj, da vsaj malo pomagata pri organizaciji kablov. Daljinca sta dva, klasični in minimalistični. Celo z zadnjim je mogoče prekrižariti skozi podroben postopek namestitev, toda če boš vpisoval uporabniška imena in gesla za raznolike storitve, ti predlagam, da na telefon namestiš aplikacijo. Pomaga tudi kasneje, ko želiš iz hitrega in s funkcijami razmeroma natrpanega Googlovega sistema iztisniti največ, kar se iz njega iztisniti da. Televizor je moč upravljati z glasom, saj podpira Alexo ali Googlovega pomočnika. Dokler se ti ne »zalušta«, da bi govoril slovensko, sta kar uporabna.

Menijska struktura z nastavitvami delovanja je obsežna, lahko dostopna, toda vsaj na trenutke konfuzna. Ko na primer želiš spreminjati nastavitve slike, ni najbolj primerno oziroma je celo nadležno, da televizor ob nekaterih spremembah izpiše opozorilo o povečani porabi po spremembi, ki ga moraš potrditi. Ravno tako mi ni najbolj všeč, da se je treba med aktivacijo strinjati z vsem mogočim in obenem še prodati ledvico. Nasploh se je strinjanje razpaslo praktično na vseh digitalnih napravah (enega nedavnih bolj eklatantnih primerov je predstavljala ura Huawei Watch 4 Pro).

Sliši se, da imata premalo vatov

V postopku aktivacije televizor ponudi pripravo zvočnih nastavitev. Pobara te, da se usedeš na mesto, kjer boš običajno sedel in v roki medtem držiš daljinec. Na tem mestu bo zvok vedno najboljši možen. Najlažje bi ga opisal približno takole. »Dober, toda čudežev nikar ne pričakuj«. Dva deset-vatna zvočnika pač nista čudodelca. Kakovost zvoka je sicer dobra, a hitro občutiš, da nizki toni niso globoki, kot bi si želel. Ali celo pričakoval od televizorja s tolikšno ceno. Podobno je z glasnostjo, ki ne zadošča, da bi bil televizor središčna naprava domače zabave. Vsaj ne, kot sem dejal na začetku, brez primerno zmogljive zvočne letve.

Na trenutke se mi je zdela preveč v slogu Noir

Sony ima specifične nastavitve slike, ki v večini primerov »špilajo«, vendar sem med gledanjem lokalnih programov največ v polni visoki razločljivosti in standardni nastavitvi dobil občutek, da je slika pretemna, barva pa manj izrazite. Preblisk o slogu Noir ni čisto brez osnove. V takšnih primerih je primernejši živobarvni način, ki poleg poudarjenih barv, dvigne še svetilnost, medtem ko se standardni bolje obnese med prikazom vsebin razločljivosti 4K visokega dinamičnega razpona (HDR). Lepše, za moj okus, uravnoteži barve in svetilnost ter poskrbi za sočasni prikaz podrobnosti v osvetljenih in temnih predelih. Nasprotno jih živobarvni način zaradi dviga svetilnosti na svetlejših področjih zabriše.

Televizor uporablja panel VA, a zaradi tega nisem dobil občutka, da bi bilo vidni koti slabši. Črni toni so globlji in bolj podobni pravim, toda še vedno ne takšni, kot na zaslonih OLED. Vgrajeni procesor lepo dvigne sliko polne visoke razločljivosti na razložljivost 4K zaslona, a se pri preoblikovanju slike standardne razločljivosti pojavijo artefakti in pretirano mehčanje. Vem, da čudežev ni mogoče pričakovati, da podatkov, ki jih v viru slike ni, ni mogoče pričarati, a vseeno se ne morem znebiti občutka, da sem videl že boljše rezultate algoritmov dviga razločljivosti.

HVALIMO:

• Sijalke osvetlitve (LED) za zaslonom in dobro delovanje lokalnega zatemnjena
• Globoki črni toni in visoka svetilnost
• Operacijski sistem nudi veliko možnosti
• Obsežen nabor priključkov

GRAJAMO:

• Previsoka cena
• Zvočnika nista na ravni ugleda blagovne znamke
• Slovenske aplikacije niso naložene