Slika je na nivoju. Vendar je tudi cena. Samsung jo je postavil visoko, ker televizor s tekočimi kristali in sijalkami mini-LED nudi veliko.
Morda ni najbolj racionalno, a dejstvo je, da proizvajalci vsako leto osvežijo televizorje. QN90F tako ohranja nabor funkcij in zmogljivosti predhodnika, ki jim dodaja obdelavo zaslona proti bleščanju in večjo spremenljivo hitrostjo osveževanja. Samsungov televizor (verjetno) prednjači v kakovosti slike, vendar ni mogoče spregledati preprostega dejstva, da ni težko najti 165-centimetrskega (65-palčnega) televizorja z enakim tipom zaslona po dostopnejši ceni.
Tanek in z ozkimi robovi okoli zaslona
Po zaslugi ozkih robov in tankosti je noro dobro videti obešen na steno. Še posebej, če v času neuporabe zaženete funkcijo »umetnost«, ki televizor spremeni v umetniško delo ali velik foto okvir. Vsekakor bolje od buljenja v dolgočasno črno »fleko« na steni. Da je namestitev na steno preprostejša, je dostop do priključkov izveden s strani z dovolj veliko vdolbino v ohišje pred njimi. Kako boste potlej kable speljali od tu, pa je drugo vprašanje, ki ga vsak rešuje na svoj način. Če se boste odločili za klasično postavitev na ravno površino in obenem stavite na zvočno letev, potlej upoštevajte, da je med ploščo sredinskega podstavka in spodnjim robom zaslona le slabih 6 centimetrov. Pri takšni namestitvi višje letve niso primerne, saj zakrijejo zaslon. Odbojev z njega je opazno manj. To ne pomeni, da je primeren za uporabo na prostem, kvečjemu to, da je razlika opazna, ko zraven postavite model brez proti odbojne površine.
Televizorju je dodan ličen daljinski upravljalnik s sončnimi celicami na hrbtni strani. To velja upoštevati in poskrbeti, da ga pogosto obrnete »na trebuh«. Druga možnost polnjenja baterije poteka preko priključka USB tipa C, ki ga najdete na spodnjem robu. Uporaba asketsko zasnovanega upravljalnika sicer zahteva krajši čas prilagajanja, posebej, če ste navajeni na klasične z velikim številom tipk.
Prefinjena lokalna zatemnitev in visoka svetilnost
Zahvaljujoč sijalkam mini-LED za ekranom iz tekočih kristalov je televizor sposoben prikazati zelo globoko črno, skoraj že na ravni črne na zaslonih OLED. A tega ne boste opazili razen morda v primeru, ko bosta televizorja z različnima zaslonskima tehnikama postavljena eden poleg drugega in predvajala isto kakovostno vsebino. Kompromis seveda je. Ker televizor namesto pik izklaplja mini sijalke, ki nudijo svetlobo skupini pik, tako imenovana področja lokalnega zatemnjevanja, se lahko vzdolž robov v prizoru, kjer je kontrast visok, pojavi svetlobni sij. V tem se razlikujejo bolj od manj zmogljivih televizorjev. Samsungov model sodi v vrh ponudbe, zato je teh neljubih učinkov razmeroma malo.
Pomembna prednost zaslonske tehnike je visoka svetilnost. Točkovna se zlahka zavihti na okoli 2000, medtem ko je celozaslonska pod 800 kandelami. Kdor televizor pogosto gleda v prostoru z močno dnevno svetlobo, bo to lastnost znal ceniti.
Ob možnosti, da sliko in zvok »uredi« umetna inteligenca, česar zaradi pretiranega nasičenja barv in dviga svetilnosti ravno ne priporočam, so vključeni bolj ali manj običajni slikovni načini. Najmanj nadležno pa je, da sistem pri nekaterih prikaže okno, da njihov izbor poveča porabo energije. Ne vidim resne potrebe za takšna in podobna obvestila. Kateri način izberete, je odvisno od vsakega posameznika. Za moj okus bo za večino zadoščal »standardni«.
Pomembno vlogo v splošni kakovosti televizorja igrajo zvočniki. Ponovno oglašujejo umetno inteligenco, ki naj bi bila sposobna ojačati dialoge v z zvoki bogatih prizorih. Bolj pomembno je, da je zvok glasen, podroben in dobro uravnotežen, saj so zadovoljivo dobri tudi nizki toni. Običajno pravim, da je zvočna letev nujna v primeru postavitve televizorja v večjem prostoru. Tokrat bom dejal, da ni absolutno nujna (odveč pa tudi ne).
Celovit, a zahteven sistem
Zadnje čase me vse bolj nervira aktivacija novega televizorja. Ne zato, ker se je vedno lotim z daljincem namesto z udobnejšo aplikacijo, temveč zaradi zahtev po strinjanju z vsem mogočim (in nemogočim). A najhuje je naslednje: če se ne prijavite s Samsungovim računom, niti »YouTuba« ne morete gledati, nato pa ta aplikacija teži še z vpisom Googlovega.
Nedvomno Tizen omogoča veliko, zanj so obenem na voljo vse pomembne lokalne aplikacije, vendar se mi dozdeva, da občasno nudi celo preveč, ter postaja slabše obvladljiv in za nekatere skoraj nerazumljiv. Še dobro, da večina spremlja televizijo preko digitalnih sprejemnikov operaterjev in se bodo z njim srečevali le takrat, ko bodo želeli uporabiti katero od aplikacij pretočnega videa. Da bi Samsungov televizor postal osrednji zaslon za nadzor njihovih pametnih naprav, je manj verjetno, kajti teh boste na našem trgu našli zgolj peščico.
HVALIMO:
- Bogate, podrobne barve, visoka svetilnost in kontrast
- Dober zvočni sistem (4.2.2-kanalni)
- 165-herčno osveževanje (VRR)
- Zaslon z manj odsevi
- Odličen v vlogi zaslona za igranje videoiger
- Primeren nabor priključkov
GRAJAMO:
- Cena ni prijazna do družinskega proračuna
- Ni podpore za Dolby Vision (HDR)
- Za marsikoga zapleten sistem Tizen
65 QN90F Neo QLED TV
- Izgled in priključki
- Kakovost zaslona in slike
- Kakovost zvoka
- Programska oprema in dodatne funcionalnosti
- Cena
Naj kupim?
Slika in zvok sta odlična ter tudi v drugih zmogljivostih je na visoki ravni. Kljub temu je za moj okus priporočena cena 2.200 evrov (dejanska je trenutno za okoli 400 evrov nižja) previsoka. Posebej, ker boste hitro ugotovili, da ne dosti slabši (če sploh) modeli LG-ja in še posebej Hisensa stanejo manj. Dober nakup zna biti tudi lanski model QN90D, če ga še kje najdete s tolikšno velikostjo zaslona, saj mu je cena zaradi naslednika padla.











Brez komentarjev