KRATKI TEST iRobot Roomba Combo j9+: Samo ta nikdar ne zmoči preproge!

Z boljšim vakuumskim motorjem, detektivskim čutom za umazanijo in sposobnostjo, da napolni posodo za vodo, je Roomba Combo j9+ rahlo izboljšani lanski model! V svoji vlogi se odlično izkaže, a začutil sem, da mu nekaj manjka.

Z inovativnim mehanizmom za dvig krpe in sposobnostjo izmikanja stvarem, me je navdušil že lani. Zdaj so ga izboljšali še v treh podrobnostih in obenem dvignili številko v oznaki. Torej ni čisto nov. Res ni. Kar se mene tiče je učinkovitost sesanja in brisanja na podobni ravni, a so mu podaljšali čas, ko zanj ni treba skrbeti, in preoblikovali dizajn priključne postaje, da se lepše zlije z okolico. To so razlogi, da bo tokratni test krajši. Nima smisla ponavljati, kar je bilo povedanega o Roomba Combo j7+, zato se bom raje posvetil razlikam, njihovem pomenu za delovanje robota in zmogljivostim, v katerih se iRobotovi domači pomočniki še vedno razlikuje od kitajskih tekmecev.

Troje so izboljšali. Eno je čista programska finta, a je (še) nisem preizkusil, saj je nujen zvrhan koš časa, da pride do izraza. Njeno ime se bo marsikomu zdelo smešno. Detektiv za smeti. Prosim? A brska po smetnjaku in išče obremenilne dokaze? Seveda ne. Dela nekaj čisto drugega. Funkcija analizira čiščenja, več jih ima na razpolago, bolj je natančna, ter določi prostore, ki so običajno bolj nasmeteni. Nanje se potem roboti najprej osredotoči. Zanimivo je, da čeprav govorimo o programskem algoritmu in sta robota j7 in j9 hardversko skoraj enaka, sposobnost (še) ni bila dodana na »starejšega« preko ene od nadgradenj programske opreme. Poleg tega. Vloga detektiva za smeti je podobna vlogi funkciji zaznave povečane koncentracije smeti pod trebuhom robota, da se potem ta na takšnih površinah zadrži dlje časa. Vozi naprej in nazaj, dokler ne oceni, da so tla dovolj čista. Toda ta sposobnost je podprta s tipalom in deluje ob vsakem sesanju. Preverjeno je učinkovita, kajti po vsakem uspešno zaključenem delu, se na tlorisu s temnejšo zeleno barvo označena bolj umazana področja.

Naslednja izboljšava je na prvi videz veliko bolj pomembna. V podjetju iRobot neradi govorijo o sesalni moči v paskalih, preprosto pravijo, da je j9 občutno močnejši. Sicer je »sesalna moč« nadvse izmuzljiva lastnost, saj sama po sebi ni dovolj za učinkovito sesanje. Ravno toliko ali še bolj pomembne so krtače in pravšnja prepustnost filtrov. Za kar je v vseh Roombah dobro poskrbljeno. Sicer vakuumski motor ne deluje dolgo z najvišjimi obrati, kajti potem bi pogosto vandral nazaj na polnilno postajo, ker bi bila baterija prehitro prazna. Da glasnosti v takšnih razmerah posebej ne omenjam. Nikakor pa ni odveč. Dobro je, da poveča moč sesanja, ko je potrebna. Na primer, ko se loti sesanja preprog.

Zdi se mi, da so sesalne zmogljivosti izdelovalci že dolgo tega razvili do ravni, ki zadovoljijo vsakega uporabnike. Če razumete, da mora robot delati vsak dan, morda celo večkrat na dan, če želite doseči podoben učinek, kot ga dosežete z ročnim sesalnikom. Nobenega dvoma ni, da sta dve nasproti vrteči se krtači boljši od ene same. Odkar se je ameriškemu podjetju iztekel patent, jih srečujemo vse pogosteje. Ostane še način in hitrost premikanja, v čemer po mojem mnenju Roomba še vedno prednjači. Ker se ne zanaša zgolj na kamero, temveč tudi na tipalo dotika, se vedno stisne tik ob robove in jih posesa. Odkar je pri meni doma poleg Roborokovega robota še Roomba j9+ so čudežno izginile drobtine ob kuhinjskih omaricah in za do tal segajočimi zavesami.

Tako je funkcija pomivanja tista, kjer je še veliko prostora za izboljšave. Roomba ima za moj okus najboljši način za preprečevanje močenja preprog s kdaj pa kdaj tudi umazano krpo. Dvigne jo na hrbet, kjer niti v teoriji ne more povzročiti škode. Sistema niso spremenili, a so v polnilno postajo poleg samodejnega praznjenja koška dodali še samodejno polnjenje posode za vodo. V njej je velik rezervoar, držal naj bi tekočine za mesec dni povprečne uporabe, iz katerega po potrebi napolni posodo v robotu. Ta je zato samostojnejši, saj ni več treba praktično po vsakem čiščenju tega početi ročno. Ostane le še občasno pranje krpe. Kako pogosto je sicer odvisno od tega, kako umazana so tla. Pri meni, ker po prostoru pogosto teče prefrigan kuža, najmanj enkrat na teden.

Da je v posodi vode za trideset dni ni slabo. Mar res? Ni je treba pogosto dotakati, a obenem je ravno tako dejstvo, da je v voda v Sloveniji trda, zatorej se zlahka zamašijo šobe, in v tako dolgem času nisem prepričan, da se ne bo usmradila. Zdi se mi bolje, da po enem tednu postano vodo uporabite za zalivanje sobnih rastlin in natočite svežo. Kanček kisa ravno tako ne bi bil odveč, vendar je to domača, ne uradna rešitev. Pomisleke imam še glede krpe. Ni mi lepo pri srcu, ko pomislim, kaj se bo morebiti zaredilo med vlakni, če bo krpa dolgo vlažna ostala na telesu robota. Nikakor ni odveč, če jo pogosto operete in posušite. Obenem sta to verjetno funkciji, ki jo bodo roboti iRobota pridobili v prihodnjih inkarnacijah. Skoraj bi si upal staviti.

HVALIMO:

• Mehanizem dviga krpe na hrbet robota
• Všečen dizajn robota in polnilne postaje
• Dobro izogibanjem stvarem na tleh
• Preprosta nastavitev

GRAJAMO:

• Krpe ne izpira niti suši
• Razmeroma glasen
• Aplikacija bi lahko nudila več!