KRATKI TEST: Počutil sem se kot voznik avtobusa, a me to ni motilo

Ford Transit Custom Kombi Trail je navdušil vse. Nikogar ni pretirano motilo, da se vozi v kombiju, saj so hitro dojeli prednosti, ki jih nudita prostornost in številni sedeži. Še celo lokalni poštar si ga je z zanimanjem ogledoval.

Lani preizkušeni Ford Tourneo Custom sem označil za veliko enoprostorno vozilo, predvsem zaradi notranjega oblikovanja, ki je bilo bližje osebnemu, kot gospodarskemu vozilu. Tokrat dileme ni. Čeprav je videti »hud«, je vseeno za nekaj decimetrov predolg, da bi ga zlahka in brez kančka dvoma označil za družinsko vozilo. Razen v primeru res velikih družin. Raje za vozilo, primerno za dopolnilno obrt prevozništva, saj je dovolj prostoren za osem potnikov in njihovo prtljago.

Vedno znova pozabim, kako preprosti so za vožnjo Fordovi kombiji, čeprav gre za velika in težka vozila. Pravzaprav se ne obnašajo dosti drugače kot večja osebna. Treba je le paziti, da zaradi dolžine ne zadenete robnika, morda v preveč ostrem izvozu iz parkirne hiše enega od ljubljanskih nakupovalnih središč. Oziroma se odvaditi mehko zadnje vzmetenje, po zaslugi katerega se vozilo nekoliko ziblje še kakšen meter po prevoženem ležečem policaju ali večji udarni grbini in visokega sedenja. Po vrnitvi za krmilo neravno dosti nižjega kombiniranega križanca sem se spet počutil, kot bi sedel v gokartu.

V primerjavi s kombijem, ki sem ga vozil lani, je bil letošnji nekoliko daljši in z drugačno razporeditvijo sedežev po tri v vrsti. Ker je daljši, je v prtljažnem prostoru dovolj prostora celo v primeru, ko je tretja klop v funkciji in ni »zložena«. Zlaganje sicer ne doprinese veliko, zgolj nekaj decimetrov globine. Kadar je to premalo, takrat je treba fizično odstraniti vsaj tretjo klop. Postopek ni najbolj preprost, zato je smiselno, da ga tehnično ne najbolj veščim v praksi pokažejo. Morda ob nakupu ali obisku servisne delavnice. Pa tudi potem sta potrebna dva močna »dedca«, da jo odneseta iz vozila.

Če spregledate v usnje oblečene, razmeroma udobne sedeže, potem boste nadluksuz zaman iskali. Opremljenost s sodobnimi sistemi je asketska, na minimumu najbolj potrebnih – na prilagodljivi tempomat. Spredaj je sicer veliko odlagalnih polic, zadaj manj, toda večina njih je na armaturni plošči. Ne najlažje dosegljivih med vožnjo. Pogrešal sem odlagalne police bližje vozniku in sopotniku, ki jih ni, zaradi odsotnosti sredinske konzole. Je pa med voznikovim in dvema sopotnikovima vseeno prostor za običajno ročno zavoro. Poleg zagona s ključem v ključavnici volanskega droga druga »retro hipsterska« podrobnost. Klimatska naprava z ločenim uravnavanjem nad drugo vrsto sedežev je ročna, kar bo zmotilo vse razvajene zaradi dobrega delovanja samodejne. Sebe prištevam mednje. Čeprav je dostop do zadnje klopi na desni strani, kjer je preklopni sedež v drugi vrsti, je vozilo opremljeno še z drsnimi vrati na drugi strani. Nujna niso, a tudi odveč ne. Ravno tako me ni pretirano motilo, da niso elektrificirana. Zadnja vrata so tokrat dvokrilna. Lepa popestritev, kajti do sedaj sem večinoma srečeval enokrilna z odpiranjem navzgor.

Infozabavni sistem ni nič posebnega, a ima podatkovni modem za omejeno upravljanje v aplikaciji (zaklepanje, zagon motorja). Vsaj malo me je sicer presenetilo, da pri tej ceni ni bilo navigacijske funkcije. Ne, da bi jo nujno potreboval, le pogled na deljen zaslon med vožnjo je zanimivejši. Digitalni radijski sprejemnik (DAB) dela odlično in sploh ni odveč v vozilu tega tipa. Merilniki pred voznikom so analogni z majhnim osnovnim zaslonom v sredini. Čisto v redu. Nobene potrebe ni po »posiljevanju« drugega digitalnega zaslona v čisto vsa vozila.

Med vožnjo s kombijem me moti ječanje in škripanje, največkrat stranskih ali zadnjih vrat. »Čudni« zvoki so pogostejši pri tovornih izvedenkah, kjer razumljivo ni toliko pozornosti namenjene oblogam vrat in zvočni izolaciji potniške kabine. Čeprav je zadnje dobro izvedeno, so se iz smeri stranskih vrat vseeno občasno slišali neželeni zvoki. A le, dokler se vozilo znotraj ni ogrelo. Ker niso bili pogosti, kombija ne bom označil za »drvarnico«, kar je moj priljubljeni izraz za ne najbolj kakovostno vkup sestavljena vozila. Pravzaprav je ravno nasprotno. Dobro je narejen. Takšna pa je tudi vožnja. Ker je kombi težak, ravno ne skoči, ko do tal pritisneš na stopalko za plin, a nikoli se mi ni zdelo, da bi mu »zmanjkovalo« moči. Bodisi med vožnjo v klanec ali prehitevanju na avtocesti. Podvozje je za kombi relativno trdo, a se kljub višjemu težišču, ne nagiblje preveč v ovinkih. Vsaj ne toliko, kot E-Transit. Če bi kaj pograjal, potem je to krmiljenje. Za moj okus je volan preprosto preveč mehak. Za boljši oprijem na slabših cestiščih je vgrajen še mehanski sistem za omejevanje zdrsa in porazdelitev navora. Malo me je presenetila še poraba. Vem, da je kombi že prazen kar konkretno težak, toda 8,2 litra na sto kilometrov, kolikor je po koncu tedenskega preizkusa in vožnje v različnih okoljih, pokazal potovalni računalnik, se mi vseeno zdi nekoliko preveč.

HVALIMO:

• Preprosto ga je voziti
• Odlagalna mesta na armaturni plošči
• Kljub devetim sedežem prostoren prtljažni prostor

GRAJAMO:

• Oteženo odstranjevanje sedežev
• Ročna klimatska naprava
• Stekla v drsnih vratih niso premična
• Malo odlagalnih mest v dosegu roke voznika