KRATKI TEST LG QNED 87: Nekatere pomankljivosti kompenzira z denarjem!

Razmeroma dober televizor, katerega težave s kontrastom in slabši zvok, ki se ga zlahka znebite z nakupom zvočne letve, nežno omili nekoliko prijaznejša cena.

Za mini-led sijalke, katerih naloga je dvigniti kontrast, v kombinaciji s tehniko kvantnih točk za živahnejše barve, nekateri trdijo, da so nadomestek zaslonov oled za revnejše, ali bolje rečeno za vse, ki nismo pripravljeni za televizor plačati nesramno visokih zneskov, spet drugi pa, da so ubijalci le-teh. Verjetno ni tako preprosto. Lonček kot vedno »doda« izvedba, ki je v primeru tega 165-centimetrskega (65-palčnega) televizorja na nekaterih področjih nekoliko mlačna.

Na srečo nimamo vsi dovolj izurjenega očesa, da bi ločili najmanjše podrobnosti v kakovosti dveh televizorjev. Če sem odkrit, se mi zdita slika tega in slika tekmeca iz Samsungovih vrst z enako tehniko in sestavo zaslona zelo podobni. Skoraj enaki, kar lahko opazite v krajšem videu. Ne moreta biti, kajti potem za zadnjega ne bi hoteli občutno več denarja oziroma LG ne bi niti v sanjah za svojega glede na priporočene cene zahteval tisočaka manj. Podrobnejši pogled pa pokaže razlike. Nadvse majhne sijalke za plastjo s tekočimi kristali (LCD), razporejene v področja, ki jih elektronika po potrebi izklopi in s tem tam poustvari popolno črnino, so ustvarjene, da bi izboljšale kontrast slike. In ravno ta tukaj rahlo peša oziroma ni vedno na pričakovano visoki ravni. Boljše so barve. Čeprav ne živahne in bleščeče kot na zaslonih nekaterih televizorjev, so prijetno uravnotežene in vsaj kar se mene tiče dovolj dobre. Seveda so na voljo slikovni načini, ki dovolijo, da prikaz slike prilagodite željam. Dobra je tudi ostrina, celo ko sistem umetno dvigne standardno in visoko na 4K razločljivost zaslona. Tu pripomb preprosti ni.

Podobno najbolj zahtevnih ne bo prepričal zvok, ki je žrtev tanke zasnove in prikrite želje proizvajalcev, da bi poleg televizorja kupili še zvočno letev. Za tiste, ki vam je enako pomembna kakovost zvoka, je to običajno priporočljivo v primeru velike večine modelov na trgu. Prevladujoče visoke tone zlahka ukrotite z dodajanjem več »moči« nizkim, a z jakostjo, ki je še brez popačenj visokih tonov, zvok preprosto ne zapolni velikih prostorov. A smo ponovno pri tem, da marsikdo tega niti ne bo opazil oziroma slišal.

LG je poleg Samsunga skoraj edini, ki raje stavi na svoj sistem namesto Googlovega. Dobro, kajti lepši je, zahteva manj virov in nudi večino aplikacij, tudi lokalnih, ki jih najpogosteje želimo na televizorju. Okolje je preprosto za uporabo in tokrat sem aplikacijo YouTube uporabljal brez vpisa katerega koli računa. Muka je edino postopek prve nastavitve, ki jo bo večina izvedla zgolj enkrat. Po vzoru drugih sistemov smo prisiljeni strinjati se z vsem mogočim (in manj mogočim), s čimer se izdelovalci ščitijo pred večino odgovornosti, povezanih z uporabo v splet povezanega televizorja. A ko enkrat to zaključimo, je okolje pregledno, uporaba preprosta in za zdaj me LG ni razočaral, saj zagotavlja redne posodobitve.

Kakopak so še dobre stvari, ki jih model nudi. Ob štirih priključkih hdmi in dvema usb boste gejmerji znali uporabiti 120-herčni zaslon v povezavi s podporo za FreeSync in spremenljivo frekvenco osveževanja VRR.

HVALIMO:

• Razločljivost 4K z dovolj podrobnosti.
• Uravnotežene barve.
• Razmeroma dober daljinec z mikrofonom za glasovno upravljanje.
• Dobre gejmerske zmogljivosti.
• Do denarnice prijazna cena.
• Preprosto okolje sistema WebOS.

GRAJAMO:

• Kakovost zvoka ni na ravni kakovosti slike.
• Na trenutke slabši kontrast.
• Zahteva veliko potrjevanja ob nastavitvi.