Tablica s precej nerodnim imenom je za pravega kupca lahko izvrstna izbira, za koga drugega pa v najboljšem primeru povprečna. V ospredju je sicer nebleščeči zaslon, LCD s posebno površino stekla in premazom, glede katerega sem nekoliko razdvojen.
Najprej malo o sami tablici. Izdelana je kakovostno, aluminijasto ohišje daje dober vtis, kar pa je zdaj že skoraj obvezno za tovrstne pripomočke, ki niso ravno najcenejši. Rad bi videl nekoliko manj robov okrog sicer dovolj velikega zaslona, pa tudi izboklina za kamero na zadnji strani je nepotrebna, vendar tega proizvajalci nočejo razumeti. Masa malce presega pol kilograma, kar ni slabo, še bolje pa bi bilo, če bi jo spravili pod to mejo. Tablico prodajajo skupaj z ovitkom, ki ima na notranji strani tipkovnico 8komplet stane 499 evrov), kar se sliši privlačno, vendar v praksi lahko hitro ugotovimo, da ni tako zelo uporabno. Sama tipkovnica je sicer v redu za občasno tipkanje, pri čemer so tipke dokaj skupaj, zaslon pa takrat, ko je naslonjen na režo v tem ovitku stoji nekoliko preveč pokonci. Logično, drugače skoraj ne more biti, vendar bi ga raje imel bolj položno. Tipkovnica tudi ni osvetljena, se pa s tablico povezuje prek magnetnih kontaktov in ovitek ne gre okrog robov tablice in je tako ne povečuje.
Zaslon je torej nebleščeče vrste, hkrati pa ima nekoliko hrapavo površino, ne klasične povsem gladke. Ideja je posnemanje papirja tako v prikazu kot v občutku ob uporabi pisala. Tega lahko dokupite za 99 evrov in je poseben v tem, da se s tablico poveže po Huaweijevem lastnem brezžičnem protokolu, ne po bluetoothu. Sam zaslon je sicer zelo barvit, nekatere barve, še posebej rdeča, res izstopajo, in nudi visoko razločljivost, kar nekoliko zmanjša ključno težavo tovrstnih zaslonov, namreč večjo vidnost posameznih pik, ki sestavljajo sliko (bleščeči premaz to prepreči). Slika je tako dovolj ostra, še vedno pa se da opaziti, da je nekoliko drugačna, kot smo je navajeni, sploh pri videu, pa tudi besedilu. Za branje je zaslon zelo prijeten in neutrujajoč, da se vklopiti tudi črno-beli način, ki dokaj dobro, bolje od klasičnih zaslonov simulira e-bralnik. Seveda prikaz ni čisto tak, kontrast črk ni enako dober, a za branje kakšne knjige je lahko zanimiva opcija. Svetilnost tega zaslona ni zelo visoka, tako da ni najboljši za uporabo na kakšni terasi med poletnim »čiliranjem.« Mogoče še bolj primerna kot za branje pa je ta tablica za risanje, za ta namen res nudi posebno izkušnjo, kajti tako dobrega, finega občutka skorajda ni nikjer drugje, tudi aplikacija GoPaint nudi obliko možnosti. Zadevo hvalijo tudi profesionalni umetniki, sam morda nisem povsem merodajen za to področje.
Vseeno, težava s tovrstnimi zasloni je v tem, da bi jih imel približno četrtino časa, denimo za branje kakšnega daljšega prispevka, medtem ko bi ostale tri četrtine uporabe rad, da bi se prelevil v klasičnega, veliko bolj uživaškega za »konzumiranje« vsebin, pa tudi za pisarniško delo. To seveda ni mogoče, zato imam na koncu preprosto raje bleščeč zaslon, ker je lepši, privlačnejši in tudi barvno bolj pravilen.
Na tablici seveda teče Huaweijev na odprtokodnem Androidu temelječi HarmonyOS, ki pa so ga z vtičniki MicroG in univerzalnim iskanjem aplikacij prek trgovine AppGallery toliko dodelali, da ni več treba iskati drugih obvozov do večine »nujnih« aplikacij. Ko želite namestiti prvo, ki je ni neposredno v omenjeni trgovini, in potrebuje Googlovo »osnovo,« se bodo samodejno naložile komponente MicroG, in aplikacija bo potem zelo verjetno delovala. Tako sem lahko poganjal marsikaj od Youtuba in Gmaila do družabnih omrežij in večine pretočnikov, toda prav pri slednjih zeva največja luknja. Za Netflix ali Max se je treba bolj potruditi, pa še potem slika lahko ostane v nizki kakovosti (standardni razločljivosti). Sam AppGallery pa vas bo na začetku še vedno poskušal pretentati v namestitev kopice nepotrebnih aplikacij in iger ter je nepregleden in ponuja veliko smetja.
Zmogljivosti tablice so zadovoljive, nekje na ravni srednjerazrednih tekmic, nikakor pa se ne morejo meriti z najboljšimi, še posebej ne v grafičnem delu. Zato ni težav z večino prostočasnih in produktivnostnih aplikacij, za zahtevnejše igre pa raje posezite po čem drugem. Vgrajenega pomnilnika je dovolj in tudi glede baterije nimam pripomb, kakšnih osem ur zagotovo zdrži z enim polnjenjem. Seveda pa lahko za ohranjanje zdravja baterije tablico priklopite že prej in tudi odklopite nekje na 90 odstotkih, res pa je, da se polni boleče počasi za današnje standarde. V kolikor imate še telefon Huawei, lahko izkoristite enostavno povezovanje med napravama in preslikavo zaslona telefona na zaslon tablice.
Predvsem za risanje in tudi za branje se mi tablica Matepad 11.5 S PaperMatte zdi ena boljših možnosti. Za splošno uporabo, kot je gledanje video vsebin, brskanje po spletu in družabnih omrežjih, morda v povezavi s tipkovnico tudi lažja pisarniška opravila, je tudi lahko primerna, a bi se sam raje odločil za kakšno drugo z običajnim, svetlečim zaslonom, in polnim dostopom do androidnih aplikacij in funkcij.
HVALIMO:
- Poseben, za branje in risanje odličen zaslon
- Olajšano nameščanje in poganjanje večine androidnih aplikacij
- Kakovostno ohišje
- Potencialno uporabna tipkovnica v kompletu
GRAJAMO:
- Nekatere aplikacije še vedno ne delujejo
- Trgovina AppGallery ni zgled urejenosti
- Prepokončna postavitev zaslona na ovitku s tipkovnico
- Zaslon z zelo vidnimi pikami ne izpade dobro pri določenih tipih vsebin
Brez komentarjev