KRATKI TEST Honor Magic6 Lite: Neizrazitost je njegova največja težava!

Razmeroma dober telefon srednjega cenovnega razreda, ki ga teži nadvse preprosta težava. V ničemer posebej ne izstopa, zato se boste mučili s preprostim vprašanjem. Zakaj ravno ta in ne kateri drugi?

Honor postaja osamljen, saj lahki (»lite«) modeli, ki jih v ničemer, razen v imenu, ne moremo povezati, kaj šele enačiti z najdražjimi, počasi izginjajo. Najbrž je vsakemu jasno, da telefona, od katerih eden stane približno štiri stotake, drugi pa krepko preko tisočaka, ne moreta imeti veliko skupnega. Nekateri so dojeli, da ne padamo na takšne preprosto finte, manjšina verjame, da ni tako. Za Honor bi bilo verjetno bolje, če bi model nižjega srednjega cenovnega razreda imenoval drugače in si ne bi izposodil oznake Magic, ki je rezervirana za njegove najboljše izdelke. Čeprav se mi vse bolj dozdeva, da to ni edina njegova težava. Morda se motim in jim delam rahlo krivico, a zdi se, da podjetje v zadnjih nekaj letih, odkar se je vrnilo na slovenski trg, (še) ni doseglo prepoznavnosti starega Honorja pod okriljem Huaweija (od katerega se je odcepilo konec l. 2020).

Všečen, a bi bil lahko lepši

Magic6 Lite je velik telefon z dobro narejenim in očem všečnim ohišjem ter z na bokih zaobljenim zaslonom, kar postaja vse bolj značilnost cenejših naprav, kajti tiste najboljše zavračajo ukrivljenost na račun odsekanih robov. Po svoje čudno, kajti ni dvoma, da je večje telefone z zaobljenimi robovi lažje držati v dlani. Zaobljenost me v luči udobja ne moti, a mi je obenem jasno, kakšne so sodobne oblikovalske smernice. Ko smo že pri teh. Morda se bo komu zdel element z objektivi nadvse ličen, a meni se pretirano ne dopade. Rebrasti obroč deluje rahlo ceneno in je občutno prevelik. Še posebej, ker vgrajene kamere tolikšne okrogle zadeve na hrbtu nikakor ne zahtevajo. Poleg tega pa je še čisto praktična težava. Telefona (skoraj) ni možno držati v panoramskem načinu, ne da bi se ga dotikali in v skrajnem primeru mazali leče objektivov. Sicer je kot pri večini telefonov na prstne odtise občutljiv cel »hrbet«, pri snovanju katerega so se odločili za sijajno površino. Nič hudega, kajti kot vedno, je zaščitni ovitek nujen dodatek.

Kljub povprečnim zmogljivostim prežveči marsikaj

Pričakovano Magic6 Lite ne poka v zmogljivostih, a so te korektne za večino nalog in za gladko delovanje pri več sočasno odprtih aplikacijah ali zavihkih brskalnika. Telefon bo celo prežvečil nekatere zahtevnejše igre, kot je Genshin Impact, vendar boste prisiljeni prilagoditi nastavitve na srednje za uporabnih 30 sličic na sekundo (fps). Priznam, boljše kot sem pričakoval, pri čemer je zanimivo, da med obremenitvenim testom segrevanje in upočasnjevanje jeder ni bilo pretirano. Ob polni obremenitvi je v povprečju baterija vsako uro izgubila 24 odstotkov napolnjenosti, a ker pri običajnejši uporabi poraba ni bila tolikšna, dvodnevna avtonomija ni nemogoča. Nasploh se mi zdi, da je ravno avtonomija ena boljših plati tega telefona. Podobnega žal ne morem reči za zvok. Zvočnik je en sam, ni pretirano glasen in še zvok popači, kadar je »navit« do konca.

Poleg baterije je zaslon druga »močna« plat tega telefona. Odlikuje ga namreč visoka točkovna svetilnost, ki nudi dobro čitljivost na prostem, dinamično preklapljanje med 60 ali 120 herčnim osveževanjem in 1920-herčno prilaganje svetilnosti (PWM), ki zmanjšuje utripanje zaslona. Nekaj, kar sicer opazite le najbolj občutljivi. Nujno moram omeniti še tipalo prstnih odtisov pod zaslonom. Natančno in hitro je, vendar se zna zgoditi, da boste manj navdušeni, da je postavljeno nižje in bližje spodnjemu robu, kot sem vajen.

Na vmesniku bodo morali še delati

Za Magic6 Lite Android 13 ni najboljša popotnica. Posebej, ker obljubljajo samo dve nadgradnji, od katerih bo ena na različico 14, s katero je že opremljena večina letošnjih modelov, ob treh letih zagotavljanja varnostnih popravkov. Veliko napredka nisem zasledil niti v uporabniškem vmesniku. Deluje dobro in zvezno ter animacije so tekoče kljub procesorju srednjega razreda, a ob namestitvi dobite pester koš nepotrebnih aplikacij. Ravno tako se vse prikažejo na zaslonu, čeprav izberete predal za aplikacije. V praksi to pomeni, da si morate vzeti nekaj časa, da jih izbrišete in nastavite okolje po svojih željah.

Vseeno, če bi bila kamera ena sama

Že davno sem dejal in nato velikokrat ponovil, da nima smisla tlačiti v telefon čim več kamer, če nekatere od teh ne dosegajo niti minimalnih standardov uporabnosti. V danem primeru to velja za bližinsko (makro) kamero, ki z ubogima dvema milijonoma pik ne more ustvarjati čudežev. S petimi je le malo boljša širokokotna kamera, katere fotografije so vsaj za silo uporabne. Daleč spredaj je glavna kamera, a tudi ta ni brez omejitev. Še največja je pomanjkanje vsakršne stabilizacije, kar je še posebej problematično med snemanjem videa. V primeru mirnih rok je ta v dnevnih pogojih dober in ponoči pogojno uporaben, saj se vanj razmeroma hitro prikradejo nejasnosti in šum.

Širokokotna kamera očitno boleha za boleznijo pomanjkanja pik. Zdi se, da je vidni kot ožji kot pri objektivih najbližjih tekmecev, saj je na robovih manj popačenja. Manj pik se seveda odrazi na za moj okus preveliki mehkobi slik. Zaradi nejasnosti in šuma so nočne fotografije za razred ali celo dva slabše.

Mnogo bolje se obnese glavna kamera. Kot je razvidno na fotografijah, podnevi in ponoči. Ni pa takrat smiselno uporabiti funkcije 2-kratne povečave, kajti spet se hitro prikradeta nejasnost in šum.

HVALIMO:

• Korekten zaslon
• Razločljivost glavne kamere
• Odlična avtonomija baterije

GRAJAMO:

• Preobilen fotografski element
• Podpovprečna širokokotna in nepotrebna makro kamera
• Ni umirjanja glavne kamere
• Samo vmesnik Wi-Fi 5