KRATKI TEST Fossibot F800: Uporabna in ravno še dovolj ugodna

Prenosne polnilne postajajo vse bolj priljubljene in vsakdanje, tokrat testirana Fossibot F800 pa se uvršča v skupino tistih, ki so ta čas verjetno najbolj primerne za uporabo v hiši in okrog nje, na piknikih, vikendih in še kje, ker ni potrebe po napajanju naprav, ki zahtevajo zelo visoke moči.

Te zelo velike zunanje baterije z razširjenimi možnostmi so se nekako razdelile na dva, morda celo tri tabore. V enem so »premijske« znamke, denimo Bluetti in Ecoflow, v drugem in tretjem pa s svojimi, precej cenejšimi izdelki nastopajo manj poznane kitajske znamke. Ena takih je Fossibot, ki ni med najcenejšimi, so pa njene postaje oblikovane lično in tudi spodobno založene s funkcionalnostmi. Dotična je sicer oblečena pretežno s trdo plastiko, vendar barvno zanimiva in vse skupaj se dobro sklaplja, tako da jih za izdelavo dam dobro oceno.

Uporabne polnilne postaje se začnejo s kapaciteto okrog 300 Wh in izhodno močjo med 300 in 500 W, na te se že da za nekaj časa kaj priklopiti in napolniti več prenosnih naprav. Številki pri vatnih urah in vatih se pogosto kar ujemata in tudi tu je podobno, saj baterija – vrste LiFePO4 oz. na kratko LFP – nudi 512 Wh zaloge, največja izhodna moč naprave pa je 800 W. Pomembna je seveda cena in pri premijskih znamkah je evrski znesek nominalno približno enak kapaciteti. Torej čez palec 500 evrov za 500 Wh. Tu smo bližje »polovički,« na 300 evrih ali še celo malo nižje, kar se sliši veliko bolje. Vprašanje pa je, kaj za to žrtvujemo.

Pri zunanjem videzu in tudi izdelavi ne dosti, kajti od »poceni« postaj je ta za moj okus ena bolj ličnih. Oblečena je resda v trdo plastiko, a to je pričakovano. Ima priročno držalo za prenašanje naokrog, paziti morate samo, da kje ne srečate kakšne roba stene, kajti zadeva ni tako majhna, kot se vam bo mogoče zdelo, in tudi masa je s šestimi kilogrami in pol kar zajetna. Ker ročaj ni na sredini, pa jo vedno malo vleče v eno stran.

Spredaj so poleg velike tipke za vklop, zaslona z informacijami in skoraj obvezne sijalke »manjši« priključki oz. izhodi, razdeljeni na dve območji, USB in 12V. Ob straneh pa, z »vratci« zaprti 230 V izhod (»šuko«) in vhoda za polnjenje (s kablom iz omrežja in prek sončnih celic). Vsak od vhodnih razdelkov ima še dodatno tipko za vklop in če je ne pritisnete, energija do vključene naprave ne bo stekla.

Glavna »žrtev« je v tem, da ni aplikacije za daljinski nadzor, vendar v tem ne vidim večje težave. Vgrajeni preprosti zaslonček prikazuje vse pomembne informacije, kot so odstotek baterije, izhodna in vhodna moč, vključeni izhodi, delovanje ventilatorja, le pač pri postaji je treba biti.

Marsikaj se da napajati z njo, ne pa vse

S to polnilno postajo sem podobno kot Marjan ob dveh (načrtovanih) izpadih električne energije zaradi vzdrževalnih del na transformatorju lahko nemoteno delal. Prvič, ko sem se ravno namenil montirati video, sem nanjo priklopil celoten »podaljšek« z namiznim računalnikom, monitorjem in zvočnikom, drugič pa sem dal energijo modemu, usmerjevalniku in NAS-u. Slednji porabijo tako malo, da bi lahko na baterijo delovali skoraj celoten čas službe, v prvem primeru pa se je poraba vrtela med 120 in 200 W in v uri in pol sem porabil približno tretjino zaloge. V minulih dneh sem zadevo uporabljal za napajanje priključne postaje robotske kosilnice, ki je ta čas na testu (kakšna je, si lahko ogledate v kratkem videu spodaj), ta denimo za polnjenje robota »vleče« nekje okrog 70 W, kmalu pa načrtujem, da bo napajala črpalko za filtrirni sistem domačega bazena, če bo vreme vendarle dopuščalo, da ga bomo postavili. Brez težav je polnila različne telefone, prenosnik, igralno konzolo (Steamdeck) in pri tem so se vrednosti gibale od 20 do malo čez 60 W, na 100 W, kolikor sicer obljublja najmočnejši priključek USB-C, nisem prišel, a seveda zato, ker nisem imel pri roki naprave, ki bi se polnila s tako močjo. Promocijski materiali sicer omenjajo tudi priklop mikrovalovne pečice, kavomata ali kuhalnika riža. Poskusil sem s prvo, vendar se ni obneslo najbolje. Ne glede na to, kakšno moč sem nastavljal na mikrovalovki, je od polnilne postaje želela več kot 800 W in je začela omejevati svoje delovanje. Za to uporabo bi vseeno priporočal kakšno polnilno postajo z izhodno močjo prek kilovata.

Polnjenje poteka z obljubljenimi 400 W, kar pomeni, da je trajalo dobro uro, če sem zadevo priklopil, ko je napolnjenost baterije padla pod 30 ali 25 odstotkov. Ventilator se vklaplja kar pogosto, vendar zunaj ni zelo slišen, notri pa je lahko kar nadležen, če sedite nekje blizu postaje.

Za nakup polnilne postaje si morate odgovoriti na vprašanje, koliko se vam zdi vredno, da si z njo poenostavite kakšno domačo postavitev in opravila, napajanje na lokaciji, kjer ni pri roki vtičnice, ali imate na voljo zalogo za primere, ko izpade električno omrežje. Če je odgovor, »Za to dam do 300 evrov,« potem je Fossibot F800 glede na videno med našim testiranjem ena boljših možnosti. Kajpak ob pričakovanju, da bo baterija dejansko zdržala vsaj blizu toliko ciklov, kolikor jih obljubljajo.

Kaj pa paneli za polnjenje iz sonca?

Kakšne denarne računice za to ni. Paneli z močjo 200 W iste znamke stanejo enako kot sama postaja in te investicije nikoli ne boste povrnili z »zajeto« energijo. Mogoče najdete kakšne cenejše, a še vedno ne boste dali zanje manj kot dva evrska stotaka. Tudi veliko prostora zasedejo, zato se mi zdijo smiselni zgolj tam, kjer je to edina možnost za polnjenje postaje.

HVALIMO:

• Solidna kakovost izdelave
• Dober nabor izhodov
• Dovolj zaloge v bateriji za poganjanje česa ne preveč zahtevnega dalj časa
• Izhodna moč omogoča priklop marsičesa
• Vhod za sončne celice XT60
• Dobra cena glede na ostale na trgu

GRAJAMO:

• Za konkretne aparate še vedno premalo izhodne moči
• Cena v absolutnem merilu nikakor ni nizka
• Ni možnosti povezovanja z aplikacijo
• Dokup sončnih celic skoraj podvoji investicijo