KRATKI TEST Ford Tourneo Connect: Pogon na vsa kolesa naredi razliko!

Fordovo veliko enoprostorno vozilo sem imel na testu že poleti, a tik pred novim letom je do mene prijadrala še različica s pogonom na vsa kolesa in kar sedmimi sedeži. To naredi (pomembno) razliko!

V marsičem sta avtomobila enaka. V videzu, v prostornosti, v vgrajenih asistenčnih sistemih in v infozabavnem sistemu. Čemu bi pogrevali vodo. Praktično sem vse, kar je pomembno, povedal v članku poleti, zato se bom tokrat posvetil zgolj razlikam. Dvema sedežema v tretji vrsti ter boljši legi na cestišču in boljšim voznim lastnostim zaradi pogona na vsa kolesa (AWD).

Tudi če nimate velike družine, občasni izleti s prijatelji dokazujejo, zakaj dva dodatna sedeža v vozilu, ki ima zanju dovolj prostornosti, nikakor nista odveč. Preprosto jih je ven vzeti in nekje skladiščiti, čeprav bi bilo verjetno bolje, ako bi ju Fordu oziroma Volkswagnu, saj gre za njegovo osnovo, zasnovali tako, da se med neuporabo zložita v pod. Tega verjetno niso naredili, ker so želeli, da je prtljažni prostor raven in ne delno dvignjen.

Nadvse všeč mi je, da kljub sedmim sedežem pri dolžinski izvedbi L2 zadaj ostane še vedno konkretno prostora za prtljago. Ker ni vedno primer. Vozil sem že sedemsedežnike, v katere tam zadaj ni bilo mogoče stisniti ničesar debelejšega od poslovnega kovčka. Še pomnite čase, ko so direktorji okoli nosili »samsonite«? Koliko je prostora brez zadnjih dveh sedežev in zakaj je odlično, da je pod raven, pove naslednja anekdota. Po šestih mesecih testiranja balkonske sončne elektrarne sem jo brez težav naložil in odpeljal, pri čemer ni odveč povedati, da so paneli, če že ne predolgi, pa preširoki za praktično večino avtomobilov.

Verjetno je vsem jasno, komu je Connect namenjen. Verjetno ne paru, ki se konec tedna poda umirjeno križariti po praznih regionalnih cestah, temveč družinam z aktivnim življenjskim slogom, ki pogosto z avtom skušajo dospeti tja, kamor večini na pamet ne pade. Na tem mestu pride do izraza pogon na vsa kolesa. Pomisli. Že rahel naklon mokrega s travo poraščenega kolovoza ustavi večino avtomobilov s pogonom na prednji ali zadnji osi. Razen, če ni opremljen z res dobrimi pnevmatikami. Za takšne primere in za primere, ko je na cestišči debela plast snega, kar je roko na srce vse redkejše, pride do izraza pogon AWD. Ni namenjen vožnji po pravih brezpotjih, saj Connect ni dovolj dvignjen od tal in obut v terenska obuvala. Namenjen je vožnji po slabših poteh, ki pa so še vedno prevozna z osebnim vozilom in reševanjem iz nepredvidenih situacij, ko se znajdeš v snežnem zametu ali blatni kopeli. Takrat ti ni treba ničesar storiti, saj je pogon na vse štiri kolesa stalen in samodejno prilagajo moč na kolesih, glede na resnične potrebe.

Pogon na vsa kolesa ima še eno manj očitno prednost. Dejal sem, da Connect ni cestni dirkač, saj nisem imel občutka, da se med dinamično vožnjo skozi ovinke ceste drži kot klop. Tokrat se je izkazal veliko bolje. Obenem me ni motilo, da je avtomobil opremljen z ročnim namesto samodejnim menjalnikom. Priznam pa, da ni najbolj udobno med vožnjo z vključenim radarskim tempomatom, ko mora zaradi gneče zmanjšati hitrost in prestaviti v nižjo prestavo.

HVALIMO:

• Velik prtljažni prostor in udobje potnikov
• Moč motorja in poraba
• Pogon na vsa kolesa (AWD)

GRAJAMO:

• Na težkih zadnjih vratih šipa ni dvigljiva
• Vizualno preveč podoben Caddyju
• Slabša zvočna izolacija