KRATKI TEST Ford Ranger Tremor: Vsestranski »DELAVEC« za vse terene

Takle delovni »voz« se konec tedna prelevi v terensko vozilo, popolno za aktivno preživljanje prostega časa, in te pripelje, na katero koli izhodišče se ti zahoče. A pojdi po pameti in zgolj tja, kamor je dovoljeno!

Po testu Raptorja sem dejal, da bi bilo zanimivo voziti osnovno različico Fordovega Rangerja, namenjeno delovnemu ljudstvu. A namesto res najbolj osnovnega, so mi dali »raptorčka«. Izvedbo s paketom za brezpotja, ki vključuje zaščito podvozja, zaporo zadnjega diferenciala, pnevmatike z izrazitim profilom in pomočnika za terensko vožnjo. Da bi bila mera polna, so na keson dodali nosilca za kolesi in jasno povedali, komu je Tremor namenjen. Aktivnim, ki se, kadarkoli imajo čas, odpravijo »za nosom«.

O ekonomičnosti (gospodarnosti) nima smisla razmišljati. Še najbolj jo opisuje, da porabi malo za tovornjak in veliko za osebno vozilo. Ker je težak poltovornjak, s širokimi gumami in slabo aerodinamiko, je poraba visoka. Včasih smo za takšne rekli, da »pijejo kot žolne«. Poraba je seveda logična posledica več dejavnikov, zato je na mestu še ena starodavna slovenska modrost. »Če imaš denar zanj, potem ga imaš dovolj tudi za dizel«.

Ko sedem v Fordov poltovornjak, me zasrbi, da bi se zapustil urejena cestišča. Če ne bi bilo prepovedano voziti po brezpotju, potem bi se prebil do krajev, kjer avtomobila ne bi pričakovali. Recimo takole. Tehnika ni omejitev. Omejitev so moje veščine in strah, ki ga je izven cestišč vedno dobro imeti. Torej se enkrat zapeljem, da potešim potrebo pokazati, česa si upam, nakar večinoma vozim po cestah ob vključenem pogonu na sprednji kolesi (redkeje v načinu samodejnega štirikolesnega pogona). In se vedno znova razburjam, ker, oprostite besedi, »kanto« težko parkiram. Če prostora ni dovolj, fizika je jasna in ne dovoli, da bi dve telesi hkrati zapolnjevali isti prostor, ne pomaga sicer dober pomočnik za parkiranje in 360-stopinjski pogled okoli vozila. Ko smo že na cestah. Podvozje je trše od Raptorjevega, zato na avtocestah ni izključen občutek, ko vlak prevozi slabše spojeni tračnici. »Tadam, tadam, tadam,« drugače občutka ne znam opisati. 2-litrski dizelski agregat je dovolj zmogljiv, a čeprav mu moči ravno ne zmanjka, med vožnjo čutite, da premika razmeroma veliko maso. Ranger je močan, a ne tudi najbolj poskočen.

Sinonim za ameriške poltovornjake je analognost – mehanika namesto digitalnih sistemov. Čeprav je v novi preobleki po videzu in merah bližnje njim, se je Ford odločil za dokajšno digitalizacijo in zvrhan koš pomočnikov. Med njimi so tudi takšni za poenostavitev vožnje po brezpotjih, da je primernejša za začetnike. Poleg normalnega so še ekološki (iz nekega čudnega razloga vanj nisem preklopil), ter načini za vlečenje prikolice ter za spolzke, blatne (skalnate) ali peščene podlage, ki so povezani s štirimi načini pogona (dvokolesni, samodejni ter L in H štirikolesni pogon). Velik krožni gumb za izbiro pogona je ob ročici samodejnega menjalnika, ki se po izklopu motorja samodejno vrne v parkirni položaj. Uporabno, kajti naveličal sem se tuljenja v vozilih, kjer jo je treba po vsaki vožnji premakniti ročno.  

Sodobnost potniške kabine, v kateri je prostornost zadnje klopi omejena z zasnovo poltovornjaka, izkazujeta 31,5-centimetrski zaslon pred voznikom in sredinski s centimeter krajšo diagonalo. Razumem, da je tako preprosteje za proizvajalca, a odkrito, me niti malo ne bi motilo, če bi bili za volanom analogni merilniki v kombinaciji z manjšim zaslonom. Tokrat se niso odločili za eliminacijo večine gumbov in prenos čisto vsega na sredinski zaslon. Ohranili so osnovne za prilagajanje klimatske naprave, s sočasnim prikazom njenih podatkov na spodnji tretjini zaslona.

Polovica vozila je za potnike in druga za tovor. Zanimiv dodatek sta nosilca za kolesi, ki sicer omejita dostop do kesona, vendar kažeta vsestranskost poltovornjaka. Še bolj kot nosilcev bi se tam razveselil šotora za potepanje v dvoje po jadranski ali kateri drugi obali. Ne zdaj, temveč poleti, ko sem imel Rangerja na testu, a to je že druga zgodba. Čeprav sem skeptičen glede primernosti poltovornjakov za naše razmere, nečesa namreč ni mogoče spregledati. Na cestah jih je vse več!  

HVALIMO:

• Atraktivni videz
• Terenske zmogljivosti
• Pomočnik za vožnjo po brezpotjih
• Vsestranskost avtomobila

GRAJAMO:

• Preveč lep za delovnega »konja«
• Poraba močno udari po žepu
• Težko je najti primerno parkirno mesto