KRATKI TEST Ford Kuga PHEV: Malo modernizacije bo dobrodošle

Kugo smo v priključno hibridni izvedbi vozili že drugih in tudi tokrat se je izkazala podobno kot v prvo. Osnova nikakor ni napačna, vendar kliče po rahli modernizaciji, ki prihaja, in nekoliko manj muhastem delovanju pogonskega sistema.

Obstoječa Kuga, kakršno smo testirali, se počasi poslavlja. Poleti pripelje prenovljena, predvsem v smislu infozabavne in asistenčne tehnologije. Težko rečem, koliko se bo zaradi tega dvignila uporabnost avta. Malo zagotovo, kajti obljubljajo izboljšani aktivni regulator hitrosti, pa že obstoječi vozi precej lepo, predvsem prav nič panično, in tudi večji osrednji zaslon z novim sistemom bo pomagal. Nekateri se ne bodo strinjali, češ, kaj je treba v avtomobile nameščati te »televizorje« (očitno smo s tablic prešli že na višji nivo). Vendar zdajšnji zaslon res deluje kar malo zastarelo, pa tudi navigacija in vse ostalo, še posebej, kadar je pogled razdeljen, je na njem preprosto majhno. Večje je bolje, če želiš ekran le malo ošvrkniti in dejansko videti, kar želiš. Vsekakor pa bo notranjost z novim zaslonom neprimerno bolj moderna in lepša. Želel bi si tudi malo več prilagodljivosti in grafike na voznikovem zaslonu, a ne vem, kako bo s tem po prenovi.  

Kot SUV je Kuga sicer še vedno dokaj kompetentna. Prostora je zlahka dovolj za štiričlansko družino in tudi štiri odrasle, klop je mogoče celo vzdolžno premikati in tako prilagajati, ali je večji prtljažnik ali potniki bolj razkošno sedijo. Ogrevanje sedežev je na voljo tudi zadaj, za kar Kuga pri otrocih vedno dobi pohvale. Škoda, da ni še luknje za prevoz daljših predmetov ali celo podiranja naslonjal v razmerju 40:20:40, pod osnovnim dnom je še nekaj luknje za kakšno drobnarijo. Od prenovljene ne pričakujem kakšnih sprememb, se mi pa zdi, da ji bo povsem nov obraz dobro del, ker se mi obstoječi zdi nekako neizrazit in njegova zaobljenost ne sodi najbolje v komplet z dokaj oglatim zadkom. Kabina je sicer prijetna, sedeži nudijo dobro razmerje med udobjem in športnostjo, lahko pa bi spodnji del armature in osrednjo konzolo izdelali iz manj poceni plastike ter notranji del vrat odeli v kakšno tkanino.

Vožnja s katerim koli Fordom je vedno v užitek in Kuga pri tem ni izjema. Mustang Mach-E, ki ni veliko večji avto, a zato precej težji, je resda bolj športno naravnan in dejansko nudi več voznikovega angažmaja, Kuga je glede tega rahlo zadržana, vsekakor pa gre lepše in odločneje skozi ovinke od večine SUV-jev. Ne nagiba se, ne odnaša je iz smeri. Ni Focus, vendar poskuša biti blizu, za tiste, ki hočejo sedeti in vstopati višje, in to ji tudi kar solidno uspeva. S tem pogonom je še spodobno hitra in zaradi električne pomoči lepo odzivna, se pa včasih odzove rahlo glasno. Ne bom rekel, da ravno tuli, toda določene pospeške, pa tudi pojemke pospremi kar glasen »viiiiii«. Na to voznik nima vpliva, razen z vklopom povsem električne vožnje, pri čemer je avto tudi presenetljivo poskočen, vendar seveda manj, kot če v tandemu delujeta oba motorja. Poleg tega včasih sistem preprosto vključi še bencinski motor »za večjo zmogljivost.«

Tu pridemo do morda največje, težko rečem, da težave, zagotovo pa zamere. S priključnimi hibridi je namreč vedno enako. Do njih imamo določena pričakovanja in ta se izražajo tako pri voznikih kot pri opazovalcih. Prvo vprašanje kogar koli, ki mu pokažem avto, je identično. »Koliko prevoziš na elektriko?« In tudi sam vedno iščem tipko za vklop »elektrike«. Odgovor na vprašanje je enako težko podati kot pri popolnoma električnih avtomobilih, ker je odvisen od kopice dejavnikov, še posebej pa ga je skoraj nemogoče najti v enem tednu preizkušanja, ker se ne da iti skozi mnoge različne scenarije, na takih in drugačnih poteh, v toplem, mrzlem, deževnem in kdo ve kakšnem še vremenu. Lahko si »izmislim« neko povprečje, ali pa povem najbolj verjetni razpon, od toliko do toliko kilometrov. V konkretnem primeru bi rekel najmanj 30 in skoraj zagotovo ne več kot 45. S pripombo, da to velja za bolj hladno vreme. V toplejšem bi k temu zlahka dodal še 10 km.

Zamera pa se nanaša na nekaj, kar sem opazil že prejšnjič, a začuda nekateri novinarski kolegi takih izkušenj nimajo. Govorim o samosvojem, da ne rečem samovoljnem preklapljanju avta med posameznimi pogoni. Na izbiro je sicer več načinov (to niso vozni načini, ki so na voljo še posebej), med njimi je eden imenovan EV now, ki naj bi zagotavljal vožnjo samo z elektromotorjem, dokler je v bateriji kaj zaloge energije. Kot rečeno, pa se včasih, sploh v mrzlih jutrih, kljub temu vključi bencinski motor. In v nekaterih primerih je deloval, dokler se nisem ustavil. Ko sem šel naprej, pa je avto znova brez pritoževanja vozil na elektriko, in to kljub temu, da se je vmes ohlajal, ne dodatno segreval. Seveda se da ves čas voziti v »samodejnem« načinu, v katerem avto sam razporeja, kdaj bo na vrsti kateri pogon, kar sicer deluje dokaj v redu, a ni vedno povsem logično, zakaj pri počasni, umirjeni vožnji pomaga »bencinar«, ali zakaj na avtocesti porabljam električno energijo. Tretji način pomaga ravno pri tem, saj ohranja nivo napolnjenosti baterijo za kasneje, denimo za takrat, ko se pripeljem do Ljubljane. To funkcionira perfektno. Še četrti način pa z bencinskim motorjem namensko polni baterijo (ne zgolj med zaviranjem). Tega načina nisem uporabljal, ker v njem ne vidim veliko smisla.

Zaloge v bateriji je ravno približno dovolj, da bi lahko na svoji najbolj pogosti »poslovni« poti do Ljubljane in nazaj na elektriko (če ne bi vmes avto samodejno preklopil na bencin) prevozil pot do najbolj oddaljenega avtocestnega priključka od treh v bližini mojega doma (in seveda potem še nazaj) ter celotno pomikanje po prestolnici, na avtocesti pa bi se zanašal na motor z notranjim zgorevanjem. Lahko bi v eno smer prevozil še več brez lokalnih izpustov, če bi se avto polnil hitreje. Vendar se na običajnih polnilnicah z izmeničnim tokom, če je baterija prazna, polni štiri ure in pol. Dlje, kot je na večini takih lokacij v mestu sploh dovoljeno »parkirati«. Moč polnjenja bi morala biti vsaj 7 kWh, če že ne 11 kW, da bi bila baterija polna v največ dveh urah.

O povprečni porabi goriva je še težje govoriti kot o dosegu, ker se lahko giblje vse od 0 v povsem električnem načinu do približno 7 litrov na 100 km v povsem bencinskem. V hibridnem pa bo najverjetneje nekje med štirimi in petimi litri na 100 km. Ne bom dajal zaključkov in primerjav z dizelsko Kugo, še posebej zato, ker o slednji ne bi niti razmišljal. O priključno hibridni morda bi, a Ford bi mi dal še dodaten razlog, če bi pohitril polnjenje. Tovrsten avto je treba priključiti ob vsaki priložnosti in škoda je, če javnih polnilnic ne izkorišča v polnosti.

Cenik