KRATKI TEST Element Triathlon Pro: Fina pisarniška miška za desničarje
Matjaž Ropret 4. januarja 2024 ob 12:32

Marsikdo kot idealno brezžično miško za delo vidi eno od Logitechovih MX Master, vendar si je zaradi cene ne privošči. Alternativa je lahko Element Triathlon Pro za manj kot 50 evrov.

Element je blagovna znamka slovenskega podjetja Bitset (pri čemer je srednji E v logotipu obrnjen narobe). Ne vem, ali miške in ostale izdelke, ki jih prodajajo pod tem imenom, snujejo sami, zgolj na kitajsko osnovo lepijo svoje nalepke, ali ubirajo kakšno vmesno pot, toda Triathlon Pro je zapustila dober vtis in povsem enake s kakšnim drugim imenom v spletnih trgovinah nisem uspel najti. (Še eno podobno sem v tem času preizkušal, vendar je precej manjša in zato bolj primerna za otroke kot za odrasle.) Gre sicer za miško v slogu izjemno priljubljene serije, omenjene v uvodu, podobne so denimo tudi nekatere znamke Razer. To pomeni, da je osnovna oblika nekoliko nagnjena v levo, na desni strani pa je miš odsekana skoraj ravno in ima nato spodaj nekakšno zatočišče za palec, ki ima od tam tudi hiter dostop do stranskih tipk (za nazaj in naprej ali kakšno drugo funkcijo) na pokončnem delu. Ergonomska zasnova je torej taka, da dlan lepo počiva na tem pripomočku in se njen položaj naravno nadaljuje iz roke oz. podlahti, naslonjene na mizo. Seveda pod pogojem, da je uporabnik desničar. Za levičarje je taka, povsem desni dlani prilagojena oblika neprimerna in neuporabna. Ti morajo iskati »nevtralno« miško, pri kateri pa je treba zapestje ves čas držati v pravilnem položaju. Osebno mi »glodavci«, kakršen je Triathlon Pro zelo ustrezajo, že nekaj časa sem uporabnik Razerjevega modela Basilisk X Hyperspeed, pri čemer pa je tokrat testirani za odtenek višji in zato še bolj udoben.

Za razliko od mojega Basiliska, ki je vsaj nekoliko tudi igričarski, in ima posledično zelo klikajoče in hitre, a tudi glasne tipke, je pri Triathlonu vse zelo tiho. Komaj se sliši pritiskanje, kar je ugodno za pisarniško uporabo, a hkrati ni ravno primerno za igre, ker ne nudi dovolj hitrih in očitnih odzivov. Tudi sama hitrost sledenja po podlagi je zelo povprečna. Še na najvišji nastavitvi natančnosti (DPI), ki se jo spreminja s tipko poleg koleščka, je premikanje kazalke po namizju počasno. Zato je treba v operacijskem sistemu to hitrost ustrezno prilagoditi, da delo lahko teče normalno. Žal ni kakšnega namenskega programa, kot ga poznamo pri večini priznanih proizvajalcev, kjer bi bilo mogoče vse te parametre nastavljati in tudi zapovedati, naj si jih miška zapomni (če jo nato uporabljamo z drugim računalnikom, v katerem programa nimamo nameščenega). Spodnje blazinice so se sicer med testom dobro izkazale, saj so lepo, gladko drsele po moji podlogi (Steelseries QcK Mini), pa tudi kakšne obrabe ni bilo zaznati. Masa je s 121 g (z vloženim vmesnikom USB-C) že kar konkretna, a se mi je še vedno zdelo povsem primerna in uporaba ni bila utrujajoča.

Zaradi odsotnosti programa je tudi treba poseči po drugačni rešitvi za obračanje pomikanja so spletnih straneh, dokumentih ali izbirnikih, ki ga nekateri preferiramo. Sam namreč želim, da gre vsebina dol, ko kolesce vrtim navzgor, enako kot na telefonih drsim s prstom proti vrhu zaslona in se vsebina pomika navzdol. Kdor je še podobnega mnenja, si lahko ali namesti univerzalni program (npr. X-Mouse Button Control, XMBC) ali pa kar v registru operacijskega sistema Windows pomikanje obrne (navodila se da preprosto najti na spletu). Čez samo kolesce sicer nimam pripomb, premika se lepo in prav tako skoraj neslišno. Za razliko od fotografij v spletnih trgovinah ni gladko, temveč ima prijetno teksturo za dober oprijem. Nima pa funkcije, zaradi katere se Logitechov izdelek najbolj razlikuje od ostalih. Tam namreč magneti pri hitrem vrtenju kolesce izpustijo in se tako vrti nemoteno, dokler ga uporabnik znova ne upočasni. Deluje sicer možnost, da kolesce pritisneš in potem premikaš miško.

Velika prednost te miške je možnost povezovanja z računalniki ali drugimi napravami na tri načine. Med njimi uporabnik preklaplja s prvo, manjšo in bolj ovalno od treh stranskih tipk. Takrat tudi posveti ena od treh lučk malo bolj spodaj. Tista povsem proti nosu je za povezavo z vmesnikom, ki se ga vtakne v vhod USB-A. Srednja pozicija je za vmesnik USB-C, ki je prav tako vložen v razdelku na spodnji strani, lepo zaprtem z magnetnim pokrovom. Ta »ključek« je dobra opcija za računalnike, ki starega priključka in morda tudi bluetootha nimajo, ali pa slednjega uporabnik ne more oz. ne želi izkoriščati iz kakršnega koli razloga (morda ima na ta način miško že »uparjeno« z drugim prenosnikom, telefonom ali tablico). Tretja  možnost, zaznamuje jo lučka, najbližje uporabniku, je torej povezava bluetooth. Vse tri delujejo brez težav in tudi preklapljanje med njimi. Morda traja sekundo ali dve, toda zlahka sem izmenično uporabljal namizni in prenosni računalnik z isto miško.

Na baterijo sem večino testa preprosto pozabljal, ker se ni in ni hotela izprazniti. Enkrat sem jo priklopil na kabel USB-C, ki ga imam na mizi za polnjenje telefonov, pa še takrat nisem bil prepričan, ali je bilo res nujno. Glede tega, ali naj ima miška vgrajen akumulator in enostavno polnjenje prek USB-C, ali raje zamenljive baterije, sem sicer nekoliko razpet. Prednosti in slabosti imata oba pristopa. Tukaj baterija zdrži dolgo in če začne lučka opozarjati, da je treba napolniti, gre med prvo pavzo na kabel, in potem spet lahko na to za nekaj tednov pozabim. Toda ne vem, čez koliko časa bo celoten izdelek goden za zamenjavo zaradi iztrošene baterije. Vseeno verjamem, da bo prej odpovedalo ali bo obrabljeno kaj drugega na miški.

Po več tednih uporabe mi je ta miška prirasla k srcu. Bi lahko nudila še kaj več? Zagotovo. Toda prisotno je vse bistveno in to deluje dobro, cena pa se mi ne zdi pretirana glede na vse funkcionalnosti, zato Element Triathlon Pro zlahka priporočim kot dobro izbiro za pisarno in tudi teren (če je zanjo prostor v torbi). Za igričarsko okolje, morda tudi za video montirnico in še kaj, pa je treba poiskati kakšno drugo.   

HVALIMO:
  • Dobra, ergonomska oblika (za desničarje)
  • Tihe in dovolj odzivne tipke
  • Dolgo trajanje baterije in polnjenje prek USB-C
  • Tri možnosti povezovanja (brezžična vmesnika za USB-A in USB-C ter bluetooth)
  • Razumna cena
GRAJAMO:
  • Najvišja vrednost DPI zgolj 2400
  • Nima namenskega programa za nastavljanje parametrov
  • Nobene »ekstra« funkcionalnosti ali vsaj dodatne tipke
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja