KRATEK TEST Huawei P60 Pro: končno spet eden z bolje uravnoteženimi kamerami
Marjan Kodelja 22. maja 2023 ob 06:29

Sam sebi se zdim dolgočasen s »seciranjem« fotografij, ko je vendarle večini pomembno, da je prizor dobro videti na zaslonu telefona. Po drugi strani pa se prej ali slej naveličaš pretirano obdelanih, katerih videz že meji na impresionizem, in si ti zaluštajo čim bolj naravne. Zdi se, da je Huaweiu na tem področju uspel korak v pravi smeri.

Telefon niso samo njegove kamere, čeravno se mi dozdeva, da so nekaterim pomembne zgolj te, zato, kot običajno, začnimo z ostalimi značilnostmi. V množici vse bolj podobnih, je težko že na prvi pogled izstopati, a ta je mnogokrat najbolj pomemben. Vsi kajpada hvalijo svojo »krompir«, toda dejstvo je, da ko gre za oblikovne podrobnosti, Huawei vsake toliko naredi, česar še nihče prej ni storil. To pot skuša prepričati z imitacijo biserne matice, ki je, tega ni težko preveriti, še nisem videl na telefonih. Postopek izdelave je tak, da je vsaka izdelana hrbtna ploskev malce drugačna. Če ne bi bila, potem bi težko govorili, da je vzorec dober približek tistemu, česar je sposobna ustvariti narava v nedrju školjke. Obenem estetika, za katero si želite, da bi jo vsi videli, povzroči manjšo težavico. Zaščitni ovitek mora biti prozoren. Hvalevredno, da je priložen.

ProcesorQualcomm Snapdragon 8+ prve generacije
OmrežjaGSM/ HSPA/ LTE
Zaslon16,9-cm (6,67-palčni) LTPO OLED, 1 – 120 Hz, ločljivost 2.700 x 1200, HDR
Glavni objektiv25 mm, 48 MP, f/1,4 -4,0, PDAF, OIS
Širokokotna kamera13 mm, 13 MP, f/2,2
Tele-kamera90 mm, (3,5x), 48 MP, f/2,1, OIS
Sprednja kamera13 MP, f/2,4
VmesnikiWi-Fi 6, bluetooth 5.2, GPS/Galileo, USB 3.1
BiometrijaČitalnik prstnih odtisov v zaslonu
Operacijski sistemEMUI 13,1, temelječ na prosto kodni izdaji Androida
Pomnilnik8 GB delovnega, 256 GB podatkovnega
Baterija in polnjenje4815 mAh, žično polnjenje 88 W, brezžično 50 W
MaterialUtrjeno steklo KunLun spredaj, steklo zadaj, aluminijasto ogrodje, IP68
Mere in masa161 x 74,5 x 8,3 mm; 200 g
Priporočena cena1.199 €

P60 Pro ni majhen, a tudi ne največji telefon. Dejal bi, da je nekje v zlati sredini, kar skupaj s tankostjo, rahlo ukrivljenostjo bokov in tipalom prstnega odtisa pod zaslonom omogoča razmeroma udobno uporabo. O drugih oblikovnih podrobnosti ne bi, kajti zgovorne so slike telefona, obenem pa ima vsak od nas svoj pogled na estetiko. Dovolj je reči, da »dizajn« nikogar ne bo pustil ravnodušnega in da je kakovost ohišja na visoki ravni.

Modema za omrežje 5G nima, razlog poznamo. Ker ga takisto poganja lanski procesor, so zmogljivosti identične tistim, ki sva jih ugotovila lani ob testu modela Mate 50 Pro. S tem ni nič narobe. Procesor za veliko večino opravil nudil več kot dovolj moči. Smela trditev, za katero verjamem, da se bo z njo večina uporabnikov premijskih telefonov strinjala. Slaba stran tega pa je, da je P60 Pro podedoval ne najboljše termične lastnosti. Po slabi polovici pol urnega obremenitvenega testa se hrbet močno segreje in tedaj se začne opazno zmanjševati takt procesorskih jeder. Povprečna poraba električne energije se je tisti čas ustavila pri 15 odstotkih, kar pomeni, da baterija pri najvišjih obremenitvah in ves čas prižganem zaslonu, nudi 3 in pol ure avtonomije. Kar mimogrede za telefon s tolikšnimi zmogljivostmi sploh ni slabo!

Ko gre za telefone Huawei marsikoga nazaj drži znan manko »googla«, ki nam je, priznamo to ali ne, zlezel pod kožo. Nikdar nisem govoril, da Googlovih storitev in aplikacije ne potrebujemo. Brez je mogoče preživeti, a nikakor ni preprosto. Sem poskusil in obupal. Pa niti ne gre samo za storitve tega ponudnika, ker njegova trgovina predstavlja glavna vrata v sistem Android. Torej. Ne bom vam lagal. Da delujejo aplikacije tako kot na drugih s sistemom Android, zna biti velik izziv. Na nekatere, kot je storitev Android auto, pa lahko žal kar pozabite.

V zadnjem letu se ni veliko spremenilo. Pot do aplikacij, ki jih ne najdete v tržnici AppGallery se zdaj kliče orodje za virtualizacijo Gbox (še vedno je sicer na voljo tudi starejše, podobno orodje Gspace). Česar tam ni, je verjetno nedosegljivo. Kar je velika škoda. Ne samo zaradi odlične kakovosti izdelave telefona, temveč tudi zato, ker nudi uporabniški vmesnik nekaj izredno zanimivim in predvsem uporabnih funkcij. Naj omenim hitro in preprosto povezovanje z drugimi napravami, seveda istega izdelovalca in izkoriščanje zmogljivosti, kot da bi pred sabo imel eno samo. Estetika programskega okolja je enako kot estetika ohišja na zavidljivi ravni, melo me moti zgolj to, da te razmeroma vsiljivo želi prepričati o namestitvi aplikacij, ki jih ne potrebuješ.

Huawei ob predstavitvi ni puščal nikakršnega dvoma o tem, kaj je bistvo P60 Pro. Tokrat so se izboljšanja kamer lotili drugače. Če se spomniš, je imel P40 Pro tipalo s samosvojim barvnim filtrom (RYYB) pod objektivom glavne in širokokotne kamere. Tudi P60 Pro ima dva takšna tipala, le da je drugi pod teleskopsko kamero, kar zna biti za marsikoga boj uporabno. Obenem so dodelali objektiv, katerega leče zdaj prepuščajo več svetlobe, zaslonko f/2,1 pri tem tipu objektiva še nisem zasledil, in še delno premične so, da zlahka poleg oddaljenih predmetov fotografiraš še tiste mnogo bližje. Rezultat seveda ni izostal.

Od vseh treh kamer je svetlobno najbolj občutljiva glavna, katere izredne zmogljivosti opazite v nočnih razmerah. Posebnost je spremenljiva zaslonska na intervalu med f/1,4 in f/4.0. Igranje z njo prinese kar nekaj zanimivih učinkov, kot sta naravnejše zamegljeno ozadje ali ponoči v »zvezdice« spremenjeni svetlobni viri. Kamera se praktično dobro obnese v vseh svetlobnih razmerah, celo v skoraj popolni temi. V takšnih razmerah je sicer opaziti razlike med kamerami. Širokokotna je nagnjena k mehčanju prizora, na fotografijah kamere s povečavo pa je opaziti več šuma.

Glede na moje izkušnje s kamerami z optičnimi povečavami, je že na oko opaziti, da je periskopska kamera P60 Pro vseeno svetlobno nadpovprečno občutljiva, kar je opaziti predvsem na njenih nočnih posnetkih. Poleg tega že dolgo nisem videl posnetkov z 10-kratno povečavo, kjer robovi niso pretirano ostreni ali zmehčani. Če me že kaj ni všeč, potem je to manj podrobnosti pri tolikšni povečavi. Ni optična, temveč hibridna, zato se predvsem na nočnih prizorih znajo izgubiti podrobnosti.

Zadnje čase opažam, da izdelovalci manj pozornosti posvečajo širokokotnim kameram. Tokrat ni tako, kajti čeprav ima tipalo manj slikovnih pik, so širokokotne fotografije boljše od tistih posnetih na primer s telefonom Mate 50 Pro. Na robovih je sicer zaslediti nekaj izgube ostrine, a ne toliko, da bi drastično vplivalo na kakovost fotografij.

Huawei več kot očitno ni zapletel v vojno »megapik« in enopalčnih tipal, namesto tega skuša prilagoditi programsko opremo v smeri čim bolj naravne obdelave fotografij. Vedno je prostor za izboljšave in čeprav so razlike med kamerami, vseeno že dolgo nisem imel v roki telefona, katerega kamere bi bile tako uravnotežene.

HVALIMO:
  • Izredna glavna in kamera z optično povečavo
  • Inovativno hrbtišče (vzorec biserne matice)
  • Hitrost polnjenja in avtonomija baterije
GRAJAMO:
  • Ni modema za omrežje 5G
  • Ni Googlovih storitev in aplikacij
  • Slabše odvajanje toplote
Huawei P60 Pro
  • OBLIKA IN IZDELAVA
  • ZASLON
  • FOTOAPARAT
  • DELOVANJE
  • PROGRAMSKA OPREMA IN DODATNE FUNKCIONALNOSTI
  • CENA
3.9

Naj kupim?

Če želiš enega fotografsko boljših telefonov in nisi pretirano odvisen od Googlovih storitev in aplikacij, potem boš z njim zadovoljen. Ne bom rekel, da je v nasprotnem primeru bolje, če se odločiš za kateri drugi telefon, kajti veliko težav je rešljivih. A to predstavlja večji izziv in priznati si boste morali, da nekatere aplikacije kljub vsemu ne bodo delovale. Ni jih veliko, a vemo, kako je s tem. Dovolj je ena, ki jo nujno potrebujete in takrat ne boste zadovoljni z njim. P60 Pro po drugi strani nudi inovativen dizajn hrbtišča in uravnotežen fotografski sklop, ki se odlično obnese med fotografiranjem in razmeroma dobro med snemanjem videa v vseh svetlobnih razmerah.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja