Korakoma do omrežja 5G, a koračnica bo še dolga!
Marjan Kodelja 7. marca 2018 ob 13:31

Če odmislimo zimske olimpijske igre, kjer so se hvalili z omrežjem 5G, bo pot do komercialnih omrežij še dolga (pa tudi naporna). Marsikaj morajo še doreči, na primer standarde in šele nato bo na vrsti izdelava naprav. Pa bomo uporabniki imeli od 5G korist. Vsekakor, ne toliko zaradi še večjih hitrosti prenosov podatkov, kjer velja krilatica, da nikoli ni dovolj, prej v tem, da bo manj trenutkov, ko zaradi zasedenega omrežja uporabne hitrosti ne bodo na voljo. Sicer pa v omrežju 5G ne bomo samo uporabniki iz mesa in krvi, več bo naprav interneta stvari, ki se bodo med seboj pogovarjale, da bo življenje udobnejše in »pametnejše«.

Mnogo lepega slišimo o naslednji generaciji mobilnega omrežja, ko bo šlo še hitreje, še bolj na poskok. Imamo posamezne note, simfonijo pa bo treba še spisati.

Kot smo v mobilni telefoniji navajeni, se vsaka nova generacija osredotoča na nekaj novega in je v osnovi drugačna od predhodne, zato sicer sobivajo v omrežju, a ne moremo govoriti, da gre za preprosto evolucijo. Pri 5G je torej poudarek na večjih hitrostih, začenjamo govoriti o gigabitih, pa tudi o nižjih zakasnitvah (strokovno latenca). Predvsem hitrosti za sabo potegnejo tudi večje zahteve po prepustnosti komunikacijskih vodov, ki povezujejo elemente omrežja. Vzemimo na primer bazne postaje. Pri prvih je bila vsa elektronika, da ne bi preveč morili s strokovnimi izrazi, bomo malce posplošili, torej radijski del, ki »signal« pretvori v elektromagnetno valovanje (ter obratno) in »procesorska pamet« v škatli pod stolpom, prek bakrenega kabla povezana z antenami na vrhu. Zaradi različnih razlogov so kasneje stvar poenostavili. Procesorski del je ostal, kjer je bil, radijskega so premaknili na vrh poleg anten, oboje pa je povezal optični vodnik. Bazne postaje so neenakomerno obremenjene. Enkrat je nanjo priključenih uporabnikov veliko, drugič manj in ker je procesorski del oblikovan za največji »naval«, večino časa svojih zmogljivosti ne izkorišča v celoti. Logični naslednji korak je bil prestavitev procesorskih enot v en prostor (centralizacija logičnih enot C-RAN), jih povezati med sabo, ta skupek pa nato »upravlja« z bližnjimi antenskimi stolpi. Povezava potek prek optičnih vodnikov, ki tvorijo tako imenovano »dostavno« (fronthaul) omrežje, ki je bil predmet evropskega projekta iCirrus, v katerem je sodeloval med celo vrsto znanih imen telekomunikacijske industrije in raziskovalnih ustanov tudi Telekom Slovenije.

Partnerji v projektu so raziskali vpliv arhitekture radijskega dostopovnega omrežja v oblaku (C-RAN) na zmogljivosti mobilnega omrežja 5G, kot so komunikacije med napravami (D2D) in uvedba navideznih mobilnih storitev v oblaku. Na zaključnem srečanju v Ljubljani so partnerji izvedli tudi laboratorijsko demonstracijo in v pilotnem omrežju 5G demonstrirali prenosne hitrosti 100 Gbit/s v dostavnem segmentu omrežja (fronthaul) in 5 Gbit/s v radijskem dostopu, ki je na voljo uporabnikom.

V Telekomu Slovenije so zapisali:

»Projekt se je osredotočil na razvoj sistemskih rešitev za izgradnjo sistemov 5G s poudarkom na komunikaciji med napravami (D2D) ter centraliziranem omrežnem radijskem dostopu (C-RAN). Z integracijo obojega v mobilni informacijski oblak je bila v okviru projekta razvita rešitev, ki bo prispevala k dodatni spektralni in energetski učinkovitosti ter izboljšala delovanje sistema. Novost, ki jo prinašajo izsledki projekta iCirrus, je možnost vzpostavitve visoko učinkovitega konvergentnega optičnega Ethernet omrežja, ki omogoča fiksne in mobilne storitve pete generacije (5G). Uporaba omrežja Ethernet za podporo vseh tipov mobilnih omrežnih struktur, kljub velikim količinam prenosa podatkov, v realnem času razbremeni tako omrežje kot naprave, ki so v uporabi (mobitele, tablice ipd.). Koristi za končne uporabnike bodo predvsem daljša življenjska doba baterij mobilnih naprav, izboljšana uporabniška izkušnja o z uporabo večje pasovne širine, nizka zakasnitev (latenca) storitev ter dodatna fleksibilnost zaradi uporabe mobilnega informacijskega oblaka.«

iCirrus je del programa Evropske komisije »Obzorja 2020« (Horizon 2020), ki se ukvarja z razvojem pete generacije mobilnih omrežij – 5G.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja