Mustang je ameriška ikona, eden od izvirnih »mišičnjakov«. Fiesta ST pa eden od sinonimov za evropsko avtomobilsko oso, ki piči hitro in pogosto. Oba sta se pripeljala v novi izvedbi.
Mala okretna razgrajačka, zasnovana na šesti generaciji Fieste, ponuja obilo novosti v primerjavi s prejšnjo Fiesto ST. Če za hip odmislimo, da sta že velikost in podoba avta precej spremenjena, je največja razlika v motorju. Ta je po novem 1,5-litrski turbinski trivaljnik z 200 »konjskimi močmi«, zelo zanimivim zvokom in združen z ročnim šeststopenjskim menjalnikom. Med umirjeno vožnjo lahko celo izklopi enega od valjev za varčevanje goriva, kar se zgodi v 14 ms. Ampak to je seveda pri takem avtu postranskega pomena. Tudi običajni od treh voznih načinov (normal) bi moral biti bolj poredko v uporabi. Načina sport in track (steza) poostrita odziv stopalk in volana ter prilagodita še kaj, da je upravljanje bolj natančno in da voznik točno ve, kaj se z avtom dogaja in kaj od njega lahko pričakuje. V Fordu sicer trdijo, da je Fiesta ST primerna tako za začetnike kot za mojstre volana. Vsekakor se da z njo peljati povsem lagodno in brez premetavanja, kljub 18-palčnim kolesom, ali pa počez skozi ovinek. Voznika in sopotnika trdno držijo sedeži Recaro, koncertira jima (in tistim zadaj, ki pa bodo malo bolj na tesnem) aktivni izpušni sistem, lahko pa tudi zvočni sistem Bang & Olufsen z desetimi zvočniki.
Morda se komu ne zdi tako, toda sem že pri izvedbah ST-Line (vozil sem že s Fiesto in Focusom) pogrešam več razgibanosti, barvitosti, vznemirjenja v notranjosti. In pri pravem ST ni kaj dosti bolje. Preveč je sivine in podobnosti z običajno Fiesto. Z njo sicer v tehnološkem smislu ni nič narobe in tudi športna sestra povzema, kar je dobrega. Med temi elementi osempalčni zaslon in infozabavni sistem Sync 3. Za varnost sta v serijski opremi opozarjanje na nezbranost voznika in prepoznavanje prometnih znakov. Sveteče diode so v dnevnih lučeh, za žaromete jih je treba dokupiti, stanejo kar zmernih 600 evrov. Fiesta ST sicer stane 25 tisočakov, s čimer je konkretno dražja od predhodnice, a pri Fordu utemeljujejo, da je tudi konkretno bolje opremljena. Nekaj vpliva pa ima tudi novim meritvam porabe (WLTP) neprilagojen davek na motorna vozila.
Mustang medtem ni popolnoma nov, ampak so izvedli prenovo šeste generacije, ki je sicer pred štirimi leti to legendo končno pripeljala tudi v evropske prodajne salone. Konjiček ima preoblikovan pokrov motorja in »še bolj športen« videz, boljše materiale v notranjosti, novi barvi (divjo oranžno in posebno modro), serijske žaromete LED, še malo navit petlitrski osemvaljnik s 450 km (ostaja pa tudi 2,3 ecoboost z 290 »konji«), nov desetstopenjski samodejni menjalnik, ob šeststopenjskem ročnem, aktivni zaslon za voznika namesto klasičnih merilnikov, več asistenčnih sistemov in za doplačilo še prilagodljivo vzmetenje.
Kakor že prej je Mustang na voljo kot kupe (fastback) ali kabriolet. Cene za prvega se zančnejo pri dobrih 46 tisoč evrih, zložljiva streha ga podraži za pet tisočakov. V8 z ročnim menjalnikom velja najmanj 65 tisoč, s samodejnim pa 69 tisoč evrov. V Evropi pač cestne mišice niso tako dostopne kot na drugi strani Atlantika.
Brez komentarjev