Če nimamo pametne ali športne ure ali zapestnice, korake meri kar telefon. Le redki pridobljene podatke pravilno tolmačimo, prav vsi pa pričakujemo absolutno natančnost.
Ta pa ne obstaja, saj ima vsak »meter« napako, da ne govorim o postopku merjenja, ki k napaki še nekaj doda. Ne verjameš? Nameniva se izmeriti razdaljo 1000 metrov, zato imava vsak svojo palico, ki naj bi bila dolga točno en meter. Začneva skupaj, položiva ju na tla, označiva kraja, prestaviva in tako naprej. Prepričan sam, da ne končava v isti točki, vsak dobi svojo, med njima pa je manjša ali večja razlika. Tako je z merjenjem. Ni namreč nujno, da sta palici do milimetra enako dolgi in da ju enako natančno premikava, pri kilometru pa se tudi majhna razlika pozna. Podobno je tudi z elektronskimi tipali. Vsako ima vgrajeno napako, pa tudi ko deluje, se zgodi, da zaradi vplivov okolice ne meri vedno enako. Ampak tega večina ne razume, krivda pa je tudi na strani izdelovalcev nosljivih naprav, ko nekritično hvalijo svoje, mi pa jim popolnoma verjamemo.
Razlogov za nenatančnost je veliko
Trditev, kot se jo slišal zadnjič, da odkar ima jabolčno uro (ali pa katero drugo, saj je v bistvu vseeno), šele ve, kaj je natančno optično merjenje srčnega utripa, je že v osnovi zgrešeno. S čim pa jo primerja? Z drugo uro, za katero se mu tako prek palca zdi, da kaže preveč ali z medicinskim merilnikom, ki deluje po istem principu? Ampak saj ima tudi ta večjo ali manjšo napako, še posebej, ker ga zdravniki uporabijo le za približne meritve, ko gre za res, te priklopijo na EKG. Slavospevi nosljivim napravam so, pa če ti je všeč ali ne, nekritična zaljubljenost vernika v neko znamko!
Kljub temu pa razburjanja nad nenatančnostjo tipal ne potihnejo. Kako to, da GPS sled cikcaka preko poti, po kateri sem hodil? Kako to, da ura pokaže manj korakov kot telefon, ki sem ga imel v žepu? Ali pa meni najljubša. Optično tipalo je zanič, ker ko začnem teči, skoči na 200 utripov na minuto, kar bi pri mojih letih pomenilo, da sem mrtev. Pa je zgolj posledica vplivov okolja, kako napravo nosimo, napake v tipalu in meritvi, pa tudi napake pri analizi signalov. Izdelovalci želijo, da bi bile naprave čim bolj natančne, ampak vsega ne morejo nadzirati. Seveda imajo poceni naprave manj zmogljivo elektroniko in so običajno manj natančne kot dražje, izdelovalci teh pa imajo tudi več izkušenj z razumevanjem podatkov tipal. Ni pa nujno, da je vedno tako. Manjša in lažje ura lahko natančneje izmeri srčni utrip od večje in težje, že zato, ker se trdneje drži kože in ne skače med tekom sem ter tja.
Za večino so bolj kot absolutni podatki, pomembni trendi
Vrhunski rekreativci in športniki imajo drugačne zahteve, njim pa so tudi namenjene natančnejše naprave in tipala, ampak za večino niso pomembni absolutni podatki. Popolnoma vseeno mi je, sem pretekel 10.3 ali 10.4 km oziroma sem prehodil 4356 ali 4458 korakov. Rad pa vem, da se tudi danes pretekel »desetko« ali prehodil več korakov kot včeraj. Razumem lahko, da ima srčni utrip večji vpliv na telo, kot kilometri ali koraki, ampak ko se sprijazniš, da optični merilnik lahko občasno »ponori«, je za prikaz trenda med vadbo dovolj dober. Preden pa se preveč razburiš nad pridobljenimi podatki in ti srčni utrip naraste prek vseh meja, odgovori na naslednje vprašanje. Si prav vnesel podatke o svoji teži in višini, ko te je ura ali aplikacija to prosila? Tudi ti namreč lahko vplivajo na na natančnost nekaterih meritev.
Flegma odnos do podatkov ni odveč, saj smo v zadnjih desetih letih postali kar malce odvisno od merjenja telesne dejavnosti in vitalnih znakov. Dolgo tega me je na kolesu zanimala samo hitrost, razdalja, morebiti še vzpon, srčni utrip merilnika na prsih pa sem opazoval na zaslonu merilnika. Nobene aplikacije ni bilo, nikamor nisem prenašal podatkov, ko sem šel naslednjič na kolo, so me stari podatki zanimali le toliko, kolikor sem se jih spomnil. Zdaj pa je drugače. Zabeležen sem, tudi če grem že s kolesom v trgovino. Kaj šele na daljšo vožnjo do središča mesta. Pa jih spremljam. To pa je že druga zgodba. Malo že, preveč pa ne, kajti za nekatere sem se moral zelo potruditi, da jih sploh razumem. Ampak podatke zbirajo in so na strežnikih nekje na spletu. Upam, da se ne bo pripetilo kaj takšnega. Zdrav kot dren boš zaprosil za posojilo, pa ti ga ne bodo odobrili, ker se menda premalo giblješ in vprašanje, če boš čez dvajset let še zdrav in sposoben odplačevanja. Zato gre pri vsej zadevi. Za zbiranje tvojih podatkov, ki jih nekdo drug lahko unovči.
Katere naprave so mi ostale v spominu?
Garmin Forerunner (okoli 2010)
Satelitske sprejemnike smo uporabljali, veliko preden so postali dovolj majhni za uro. To se je zgodilo nekje okoli 2010, dve leti kasneje pa so bile športne ure, zmožne določanja geografskega položaja in merjenja hitrosti ter razdalje, že nekaj popolnoma običajnega. Ne ravno poceni, a vseeno. Ker se je Garmin ves čas obstoja ukvarjal z napravami za satelitsko navigacijo, je normalno, da je med prvi sprejemnik vgradil v ure za tekače družine Forerunner.
Fitbit Ultra (2011)

Ameriško podjetje Fitbit se je proslavilo z napravami za sledenje vadbam, prehodnicam športnim zapestnicam. Ultra je bil “sledilnik”, ki si ga je uporabnik zataknil za hlačni pas, da je ves čas meril njegovo telesno dejavnost. Znal pa je oceniti tudi kakovost spanja. Sinhronizacija z računalnikom je potekala brezžično do razdalje pet metrov od priključne postaje, ki je bila nanj priključena prek vmesnika USB.
Pebble (2012)
Tistega leta je spletno skupnost pretreslo zagonsko podjetje, saj je za projekt pametne ure na Kickstarterju zbralo več kot 10 milijonov dolarjev. Velja za predhodnico pametnih ur, ki so sledile. Kupci so jih sicer dobili šele dve leti kasneje, leta 2016 pa je podjetje prenehalo poslovati.
Suunto Ambit (2012)

Suuntov model Ambit je pomemben, kajti z njim je to finsko podjetje združilo znanje beleženja zahtevnih športov s satelitsko navigacijo. V tem ni bilo prvo, saj je tekmec Garmin to storil že leta prej, vendar je Ambit uporabnike prepričal s stasom in kakovostjo delovanja.
Samsung Galaxy Gear (2013)
Ni bilo treba čakati dolgo, da je svojo prvo pametno uro predstavil tudi Samsung. Ni imela satelitskega sprejemnika ali sposobnost beleženja športov, znala pa je prikazati sporočil s telefona. Kar je mimogrede počela tudi ura Pebble. Nič ne de, Samsung je bil prvi izmed izdelovalcev pametnih telefonov s svojo lastno uro.
Sony SWR10 (2014)

Od omenjenih sem lahko do leta 2014 preizkusil tri, Forerunner, Ambit in Galaxy Gear, Sonyeva zapestnica pa je bila prva nosljiva naprava, ki sem jo brez prestanka nosil celo leto. In se ves čas uspešno meril. Nima sicer satelitskega sprejemnika ali tipala srčnega utripa, meri pa korake in na njihovi podlagi izračuna razdaljo. Na začetku je bila napaka velika, potem pa se je topila, meritev pa postajala bolj natančna.
Apple Watch (2015)
Apple je tudi v tem primeru čakal, da je tehnologija dozorela in šele nato naredil svojo uro. Ko je bil Steve Jobs še živ, je na vprašanje odgovoril z nasprotnim vprašanjem. Ali si želite še ene naprave, za katere baterijo boste morali skrbeti? Pa so jo splovili, a dolgo po njegovi smeri. Kajpada je postala uspešnica in tako je še danes.
Huawei Watch GT (2018)

Huawei me je z uro prepričal lani, ko je stopil korak nazaj s pametno uro, ki je boljši merilnik vadbe kot pametna ura v pravem smislu te besede. Ne pretirava v številu podprtih športov, prikaz obvestil s telefona pa je tudi omejen. Zato pa je med boljšimi, ko gre za natančnost merjenja srčnega utripa na zapestju, baterija pa brez večjih težav zdrži do dva tedna. Kar pa je za nekatere pomembnejše od golih zmogljivosti.
Naslednje desetletje ne bo nič drugače
Nosljivih naprav bo vse več, na voljo pa bodo v vseh cenovnih razredih. Zaradi tehnološkega napredka in umetne inteligence bodo meritve na vseh ravneh postale bolj natančne in ves čas stabilnejše. Velja tudi za optično tipalo srčnega utripa ali števca korakov, pri katerih je največja težava iz signala tipala izluščiti pravilne podatke. Umetna inteligenca pa bo nastopila še na enem področju. Ni več daleč čas, ko te bo ura zbrcala s kavča in ti toliko časa tečnarila, da se boš zaradi miru pokoril in šel teč. Oziroma boš upošteval njene napotke za izboljšanje zdravja in pa tudi telesne pripravljenosti. Nosljive naprave nikamor ne bodo šle, žal pa to pomeni tudi nadaljevanje kopičenja podatkov na spletnih strežnikih izdelovalcev naprav.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Brez komentarjev