KONEC DEKADE: Po desetih letih pričakovanj sem še vedno odvisen od prenosnika
Marjan Kodelja 6. decembra 2019 ob 06:22

Ko je Steve Jobs 2010 pokazal tablico iPad, so začeli govoriti, da bodo uničile prenosnike. Deset let kasneje lahko rečem, da se razen šminke in običajnega razvoja, dosti ni spremenilo! Nič tudi ne kaže, da bi šli prenosniki kaj kmalu v arhive muzejev računalništva!

Prenosniki so si dokaj podobni, imajo enake procesorje, enake komponente, zato so razlike med modeli z istimi sestavinami malenkostne. Pomembni pa sta bolj kot ne dve lastnosti. Kako kakovostna je tipkovnica in koliko časa zdrži baterija. Drugo je s stališča produktivnosti manj pomembno oziroma potrpiš. Med prenosniki z do zadnje črke oznake enakim procesorjem, pogonom SSD, zaslonom in predvsem podobno ceno, lahko dokaj hitro povlečeš enačaj, nakar se vse vrti okoli tega, koliko ti je naprava všeč in ali ti uspe od trgovca iztisniti še malo nižjo ceno. Voda na mlin Microsoftu, ki mu kljub preusmeritvi pozornosti uporabnikov na pametne telefone in nosljive naprave, uspeva ostati »Kralj na Betajnovi«.

Sumil sem, da bo tako, saj nisem bil pristaš ideje o neustavljivem prodoru tablic, kajti za normalno delo pač rabim vsaj tipkovnico in če je le mogoče, tudi miško. Mladi prav tako, še posebej ko so na fakulteti. Kaj pa dobiš, če tablici dodaš tipkovnico? Čuden prenosnik. In kaj se najprej zgodi, ko tablični računalnik tudi v procesorski moči začne dohitevati Intelove mobilne procesorje? Stopi se cenovna razlika. Potem pa je popolnoma vseeno, če imaš prenosnik z Windowsi. A ni tako? Če res tako hočeš, ima lahko na dotik občutljiv zaslon in tečaje, ki dopuščajo obrat zaslona naokrog. Hibridne naprave z odklopljivim zaslonom mi tudi niso pretirano všeč, ker je vsa teža v njem.

Prenosniki so preživeli, čeprav je bilo v teh zadnjih letih nekaj manjših pretresov, pa tudi poskusov ustvarjanja popolnoma novih kategorij, ki so bile vse razen ene obsojene na neuspeh.

Iskanje cenejših …

Najprej so nas razveselili netbooki, majhni in poceni prenosniki s procesorjem Atom. S sistemom Linux ali Windows XP so bili cenejši od normalno velikih prenosnikov, a zmogljivejši od prvih tablic. Intel je od tega procesorja pričakoval veliko, celo, da bodo zamenjali takrat še dokaj slabotne procesorje ARM. Kljub naporom pa so telefoni z njimi meglen spomin na neke druge čase. Po kratkotrajni evforiji pa se je ohladilo tudi navdušenje nad netbooki. Ker so majhni in slabe kakovosti, je bilo z njimi težko delati, omejitve omenjenega procesorja pa so se pokazale, takoj ko si namestil malo bolj zahteven program. Niso pa bili zaman, saj so odprli pot prenosnikom za 200 evrov z Googlovim operacijskim sistemom Chrome OS, ki označujejo dobo storitev v oblaku. Kmalu je tudi Microsoft dojel, kje je prihodnost računalništva, zato imaš danes na voljo njegovo pisarno v oblaku.

Googlova misija sistema na osnovi spletnega iskalnika Chrome se je na začetku zdela prismuknjena. Tudi sam sem menil, da mora prenosnik normalno delovati brez povezave v internet, čeprav se mi je zdel prvi Chromebook pravzaprav zelo zanimiv. Še sreča, da je to dojel sam Google in hitro omogočil omejeno delovanje Googlovih dokumentov tudi brez povezave. Mene, kot tudi druge, pa je pritegnila nizka cena, tako sem kar dobri dve leti preživel in (skoraj) normalno delal z Acerjevim poceni Chrombookom. Po dveh letih pa je na sceno stopil rek, »kolikor denarja toliko muzike«, in prenosnik z Atomom ter slabih 16 GB pomnilnika je dokončno odpovedal poslušnost. Google pa ti je tudi drugače zlezel pod kožo. Če nimaš naročnine na Office, potem je dobra alternativa njegov pisarniški paket, datoteke verjetno tudi hraniš v njegovi oblačni shrambi, urnik načrtuješ z Googlovim koledarjem, brskalnik Chrome pa uporabljaš na vseh svojih napravah. Tudi če nimaš Chromecooka, uporabljaš večino storitev, ki so bile narejene zanj.

… in drugačnih alternativ

Sočasno pa se je na drugi strani cenovne lestvice pojavila še ena kategorija prenosnikov. Apple jih je imenoval Air, Intel pa si je izmislil »ultrabooke«. Danes jih kajpada ne imenujejo več tako. So tanke naprave, z močnimi, a ne najbolj zmogljivi procesorji v ponudbi Intela, in z baterijo, ki zdrži dolgo. Vsaj še enkrat več kot dve uri, kar je bil nekakšen tihi standard za prenosnik izpred desetih let. Uveljavili pa so se tudi pogoni SSD zaradi hitrejšega zagona sistema.

Veliko govora je bilo tiste čase tudi o pametnih prenosnikih, vendar je ideja zamrla skoraj tako hitro, kot je nastala. Qualcomm si je zamislil majhen prenosnik, ves čas povezan v mobilno omrežje, ki je takoj pripravljen za uporabo. Kot nekakšen malo večji pametni telefon s tipkovnico.

Microsoft z lastnimi prenosniki

Nikdar pred tem Microsoft ni prodajal lastnih računalnikov. To se je spremenilo leta 2012 z napravami Surface in sistemom Windows 8, s katerima so hoteli na novo izumiti osebni računalnik preoblečen v tabličnega. Linija Surface je preživela, ideja Windows 8 pa ne, pa čeprav je spodbudila nastanek cele vrste hibridnih prenosnih računalnikov z zasloni občutljivimi na dotik. Nekaj časa so celo vztrajali pri ideji, da je uporabniški vmesnik prilagojen dotikom, dokler jih truma jeznih uporabnikov ni prepričala o nasprotnem. Vrnitev guma »start« in klasičnega namizja. Tudi ta avantura pa ni bila zaman, kajti prenosniki z zasloni, občutljivimi na dotik, so danes nekaj popolnoma običajnega. Še vedno pa so prenosniki. Imajo tudi tipkovnico in sledilno ploščico in se konstrukcijsko ne ločijo veliko od predhodnikov izpred desetih let.

Ena, ki bo zamenjala vse

Pametni telefoni postajajo dovolj zmogljivi tudi za zahtevnejša opravila, zlitje prenosnika in telefona pa je vsaj v teoriji mogoče. Leta 2011 je Motorola naredila Atrix, telefon v priključni postaji v obliki prenosnika, Microsoft pa je vse do leta 2015 razmišljal, da bi telefon spremenil v računalnik s pomočjo tehnologije Continuum. Do lani, letos manj, ker ima težave z Američani, je nekaj podobnega za družino naprav Mate načrtoval tudi Huawei, za Samsungove naprave pa je bil hkrati, torej leta 2017 na voljo DeX. V obeh primerih gre za idejo, da bi telefon povezali z večjim zaslonom in tipkovnico, ter mu dali tudi vlogo naprave za ustvarjanje in delo, ne le za konzumacijo vsebin, zabavo in komunikacijo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Tudi v naslednjem desetletju zato lahko pričakuješ prerivanje med izdelovalci, kajti tisti, ki ti bo dal eno napravo, s katero boš lahko počel vse, bo pridobil tvojo pozornost. Dvomim pa, da bodo to naprave s prepogljivimi ali dvema zaslonoma, ki jih poznamo danes. Najverjetneje bomo še kar nekaj časa odvisni od prenosnikov, ki jih bodo izdelovalci nadgrajevali in tudi zanje iskali nove oblikovne in konstrukcijske prijeme.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Zame je top izbira majhen in zmogljiv prenosnik z vzdržljivo baterijo. Torej Netbook z mišicami. Kar pa trg ponuja. Recimo HP EliteBook 820. Ima vse kar imajo veliki, zmogljiv procesor, spomin po želji, ssd disk, 12” zaslon in izredno zmogljive baterije. Na poti priklopiš še na TV ali zaslon in zmagaš 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja