KONEC DEKADE: Najbolj prelomne tehnologije in naprave
Matjaž Ropret 25. decembra 2019 ob 07:13

Usihajoče desetletje je bilo tehnološko izjemno pestro in plodno. Samo pomislimo, kakšne telefone, računalnike, avte, domače naprave in ostale pripomočke smo uporabljali konec leta 2009. Večinoma so bili, čeprav v osnovi in principih zelo podobni, precej drugačni od današnjih, z bistveno manj zmožnostmi, vgrajene tehnologije in povezljivosti. Bo kdo rekel, da so bili bolj preprosti in zanesljivi, toda upam stavit, da je večini v splošnem bolj všeč današnja različica.

Marsikatera tehnologija, ki je zaznamovala desetletje in v tem času prinesla pravo preobrazbo, malodane malo revolucijo, se seveda ni rodila šele od leta 2010 naprej. Je pa šele v tej dekadi postala zrela ali tako napredna, da je lahko sprožila resne spremembe. Nekatere zelo zanimive tehnologije pa so še v fazi, ko še niso primerne za množični trg ali pa niso uspele izpolniti svojega potenciala, četudi je bilo okrog njih veliko, (ne)upravičenega hrupa. Poglejmo torej naš izbor tistega, kar nam je v tem desetletju spreminjalo življenja.

(Naslovna fotografija: Deposit Photos)

Tehnologije, ki so nakazale potencial, a se še niso povsem prijele

Navidezna in dodana resničnost

Zasloni pred očmi, ki nas ali pretentajo, da smo nekje drugje, ali pa nam prikazujejo dodatne informacije v svetu, ki ga gledamo sicer, že desetletja obljubljajo revolucijo. Pa se ta, kljub napredku tehnologije, kar ne zgodi. Še vedno so naglavniki preveliki in pretežki, predvsem pa človeka osamijo. To desetletje je prineslo veliko naporov v smeri popularizacije navidezne resničnosti in nekaj res nepozabnih izkušenj, še vedno pa je malo takih, ki bi si rekli, »To moram imeti doma!«

Prepoznava glasovnih ukazov

Razmah navideznih pomočnikov ter namenskih naprav (zvočnikov) zanje je nekoliko presenetil, toda na tovrstni tehnologiji so različna podjetja in laboratoriji delali že desetletja. Slovenci se preboja ne moremo kaj dosti veseliti, saj se s telefoni, zvočniki, avtomobili ali sesalniki še vedno ne moremo pogovarjati v maternem jeziku in vprašanje, če se kdaj bomo. V angleščini pa ukazi, kot so pokliči ženo, predvajaj najbolj pocukrano božično skladbo ali poišči najbližjo restavracijo večinoma funkcionirajo.

Tiskalniki 3D

Napovedovali so, da si bomo čez nekaj let kar sami doma natisnili novo napravo ali rezervni del zanjo, ko bo nekaj odpovedalo. Seveda so bila ta pričakovanja pretirana, kajti tiskalniki 3D večinoma še vedno delajo samo z eno vrsto materiala in zelo počasi, vseeno pa so olajšali marsikaj. Na primer izdelovanje kakšnih okraskov, prototipov, tudi določenih delov končnih izdelkov. Kdor zna to tehnologijo uporabiti v svojem poslu, lahko v primerjavi s prejšnjimi postopki prihrani (deset)tisoče evrov in veliko ur. Že zato si zasluži omembo, čeprav je za domačo uporabo ostala na nivoju igračkanja. A je vsaj desetkrat cenejša kot na začetku.

e-črnilo

Še ena od tistih tehnologij, ki je naredila velik začetni bum, izkazovala še večji potencial, potem pa nekako obstala na mestu. Poleg elektronskih bralnikov, ki niso izpodrinili papirnatih knjig, poznamo še prikazovalnike cen v trgovinah, pa mogoče še kakšno nišno uporabo e-črnila. Nismo pa dočakali barvnih izvedb, tudi ne takih s hitrejšim osveževanjem, in v telefone kljub nekaterim poskusom (običajno na zadnji strani) taki zasloni niso prodrli.

Že znane tehnologije, brez katerih ne moremo več

Bluetooth LE

S četrto generacijo je tehnologija brezžičnega povezovanja na kratke razdalje dobila pravi zalet. Standard bluetooth 4.0 je bistveno zmanjšal porabo energije in povečal zanesljivost povezovanja, s čimer se je začel razmah pametnih ur, zapestnic, različnih tipal in čuda naprav, ki se povezujejo s telefonom (ali čim drugim), pri tem pa niti same niti osrednja naprava ne izgubljata veliko soka v bateriji. Da ne omenjamo slušalk in zvočnikov, čeprav tam 4.0 ni bil ključen, je pa kasnejši 5.0 prinesel možnost hkratnega povezovanja zvočnih naprav z več telefoni ali telefona z več zvočniki in slušalkami. Nekoč so bile z bluetoothom same težave (in občasno so še), zdaj pa le še redko kdo pomisli, da bi ga za kratek čas izključil. V hipu bi ostal brez kopice bolj ali manj uporabnih pripomočkov.

NFC

Plačevanje z brezstičnimi karticami je v dveh ali treh letih povsem prevladalo. Priročnost in varnost nista prepričali le še najbolj zvestih zagovornikov gotovine. Počasi pa se bančne in kartice za javni prevoz selijo še na telefone. V Sloveniji res ne gre navdušujoče hitro, v tujini pa je ponekod že res mogoče iti od doma brez denarnice. Pametni telefon je v pozabo poslal mnogo namenskih naprav, ki so bile prej nepogrešljive, morda bo nekoč tudi »tošl«.

Aktivno odpravljanje hrupa

Nekateri ne marajo tišine, skoraj nikomur pa ni po godu hrup. Še najmanj takrat, ko bi rad v miru pogledal film (ali nadaljevanko) ali poslušal glasbo, ker med potovanjem z letalom, vlakom ali avtobusom tako ali tako nima česa pametnejšega početi. Dolgo so bile slušalke, ki znajo izničiti konstantno hrumenje, bučanje in cviljenje, domena uporabnikov z globokimi žepi in pripravljenostjo imeti na glavi nekaj ogromnega. Zdaj pa je mogoče izbirati med majhnimi čepki, naušesnimi ali čezušesnimi slušalkami, vse so lahko udobne in učinkovite, tudi celega premoženja ni treba odriniti zanje. Pa še brezžično se povezujejo s telefonom (ali čim drugim) in prav spodobno godejo.

Zasloni OLED

V prejšnjem desetletju so ploski zasloni, večinoma s tehnologijo tekočih kristalov, na smetišče zgodovine poslali katodne ekrane. Vseeno pa pri LCD-jih dolgo nismo bili povsem prepričani v kakovost slike. Zdaj so nekateri primerki že na zelo visokem nivoju, toda tiste prave črnine in prijaznih barv, kot smo jih bili vmes deležni na »plazmah«, vseeno ne zmorejo prikazati. Tehnologija OLED pač. V telefonih se je že povsem udomačila, v televizorjih pa tudi ni več astronomsko draga. Zaradi je pogled na elektronske naprave lepši, oči pa pri tem manj trpijo.

Luči s svetečimi diodami

»Ledice« poznamo že zelo dolgo, vendar so bile prej omejene na funkcijo statusnih lučk in podobnega. V tem desetletju pa so tako napredovale v svetilnosti, širini snopa in zanesljivosti delovanja, da jih imamo zdaj v hišah, stanovanjih in poslovnih prostorih za glavno razsvetljavo, v avtih namesto halogenskih ali ksenonskih žarometov, pa še kje drugje. Pri čemer porabijo približno desetino energije za enak ali boljši učinek od »klasike«. Prihranek v primerjavi z vmesnimi »varčnimi« sijalkami je malo manjši, toda izboljšava v vseh pogledih je tako velika, da je čakanje z zamenjavo povsem nesmiselno. Še posebej zdaj, ko cene niso več pretirane.

Hitro polnjenje baterij

Večina je prepričana, da baterije v zadnjih letih niso kaj dosti ali pa sploh nič napredovale. To prepričanje je kajpak zmotno, saj so kapacitete v enakih prostorninah opazno večje, čeprav je kemijska sestava še vedno pretežno enaka in čakamo na konkreten preboj na tem področju, najsi bo z grafenom ali čim drugim. V zadnjih letih pa se je hitrost polnjenja povečala za nekaj stopnic. Telefon z zelo veliko baterijo lahko od skoraj praznega do povsem polnega pride v eni uri, avto pa ultra hitri polnilnici v pol ure do 80 odstotkov. Brez tega napredka bi z baterijami, kakršne poznamo, zelo težko shajali.

Robotski sesalniki

Naj gre za lenobo ali za kaj drugega, dejstvo je, da so to najbolj pogosti roboti v naših domovih. Sobotnemu obredu s sesalnikom se je veliko ljudi odpovedalo in vse skupaj prepustilo tem hišnim pomočnicam. Zdaj z upravljanjem prek aplikacije, lasersko navigacijo, priključno postajo, ki robota izprazni in drugimi dobrotami. Vstopni prag za solidnega je padel na približno 150 evrov, zato so postali povsem vsakdanji, o njihovi uporabnosti pa ni dvoma.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Popolnoma so preobrazili družbo

Pametni telefon

Ta bi lahko šel tudi v zgornjo kategorijo in je pravzaprav zmes marsičesa, kar opisujem ločeno. Omenil pa sem že, da se je prav leta 2010 zares začelo dogajati, takrat so množice prvič vstopale na ta vlak, in potem je šlo hitreje kot v Šanghaju z letališča do mesta. Telefon je danes vse. Ni naloge in zabave, ki je ne bi opravljal, in je prva naprava na katero pomislimo zjutraj, ko vstanemo, ter zadnja, ki jo odložimo zvečer, preden gremo spat. Nedvomno naprava desetletja in čeprav jo nekateri že nekaj časa poskušajo zamenjati s čim drugim, bo tudi v naslednji dekadi še vedno v ospredju.

Google Maps

Ob koncu prejšnjega desetletja smo že veselo uporabljali navigacijo v telefonih, saj je marsikateri od dražjih imel vgrajen GPS in tudi različne tovrstne aplikacije so obstajale. Toda v tej dekadi je Google Maps z vso silo pljusknil na vsa mogoča področja. Ne samo s tem, da daje lokacijsko informacijo in da zna voditi do cilja, temveč predvsem z ostalimi zmožnostmi. Vožnje si marsikdo ne predstavlja več brez sprotnih informacij o gostoti prometa na zemljevidu. Preden se kam odpravimo, poškilimo na Street View, kako okolica tamkaj dejansko izgleda. Pogosto je informacija o tem, kje nekaj je, oddaljena le en klik stran, na samem zemljevidu je označena skoraj vsaka zgradba in satelitski pogled lahko razkrije kakšno zagonetno skrivnost. Ne samo, da si ne predstavljamo več hoje ali vožnje s papirnato karto v roki, mnogi niti ne vedo več, da so v prejšnjem desetletju prosperirali proizvajalci namenskih navigacijskih naprav in da obstajajo še drugi digitalni zemljevidi poleg Googlovih.

Brezpilotni letalniki

Za snemanje iz zraka, preverjanje kmetijskih površin ali nadzorovanje določenega območja je bilo pred desetimi leti treba najeti helikopter ali letalo. Določeni posnetki ali preleti pa preprosto niso bili možni. Odkar po zraku brenčijo droni, so se (kreativne) možnosti neizmerno povečale. Letalniki znajo že držati višino ali smer, se izogibati oviram, sami pristajati, le še nosilnost in trajanje baterije ostajata, poleg cene, glavni težavi. Toda kdor danes želi snemati iz zraka, z nekaj sto evri vložka to lahko povsem solidno počne.

Računska fotografija

V zadnjem letu dekade, ko so za leto dni zamaknili po novem menda vsakoletni sejem Photokina in ko so bili testi fotoaparatov med najmanj branimi članki na Tehnozvezdju, (mi) je dokončno postalo jasno, da je množični fotografski trg mrtev. Kupcev ljubiteljski fotoaparati preprosto ne zanimajo več, saj vse opravijo s telefoni, včasih celo bolje zaradi izjemne procesorske moči naprave v žepu in trikov, ki jih ta zmogljivost omogoča. Google, Huawei, Apple in ostali so začeli zajemati množico posnetkov z različnimi nastavitvami v izjemno kratkem času in iz tega sestavljati končni rezultat z več informacijami, boljšo dinamiko, dodatno svetlobo in še kakšno drugo pridobitvijo. HDR, ki ga je pri žepnih fotoaparatih težko dobiti tudi s fotografiranjem v načinu RAW, nočni način za uporabno fotografiranje v mraku ali celo temi, digitalni zum z izkoriščanjem tresenja fotoaparata in še druge trike smo videli v tem desetletju. Zaradi tega so fotoaparati, paradoksalno, zanimivi pretežno le še za video, kjer se ne da izvajati opisanih trikov, in še vedno prideta do izraza večje tipalo ter nabor kakovostnih objektivov. In pa seveda za napredne ter profesionalne uporabnike, ki vedo kaj počno in kako lahko iz svojega orodja izvlečejo več od algoritmov. Kako dolgo še?

Radarski tempomat

Seveda poslušamo obljube, da bo avto nekoč vozil sam, mi pa bomo med vožnjo (v službo ali kam drugam) počeli nekaj drugega. A do takrat bo minilo še nekaj časa, vmes pa že lahko za kakšen hip izgubimo pozornost, ker aktivno prilagajanje hitrosti že zdaj poskrbi, da vedno vozimo na pravilni razdalji. V povezavi s samodejnim menjalnikom pogosto zna tudi ustaviti, kadar je treba. So še drugi asistenčni sistemi, večinoma zelo koristni in pomembni za varnosti, toda radar za uravnavanje hitrosti je v tem desetletju zagotovo najbolj navdušil kupce novih avtomobilov in tudi prinesel največjo spremembo na ceste. Če bi ga le posvojili še tisti, ki najraje vozijo »za ritjo«.

LTE

Zame najpomembnejša tehnologija desetletja. Ko so pred slabima dvema desetletjema operaterji ekstra drago kupovali frekvence za 3G, smo poslušali napovedi o video telefoniji, kasneje so bila omrežja leto ali dve prazna, dokler se ni začel bum s prenosom podatkov. Tudi za video, a ne med pogovori. S HSPA so bile hitrosti v omrežjih tretje generacije že spodobne, je pa 4G ali LTE prinesel zadostne kapacitete in vseprisoten širokopasovni internet. Danes skorajda nikjer ni več problem priti na deset ali dvajset megabitov na sekundo, zunaj doma smo se nehali priklapljati na Wi-Fi in zaradi hitrega interneta vsepovsod so se razvile marsikatere storitve in vsebine. Morda bo za industrijo, povezana mesta in internet stvari podoben preboj povzročil 5G, za končne uporabnike pa se je revolucija zgodila že s številko nižjo tehnologijo.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
5 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja