KONEC DEKADE: Na antene so pozabili izdajatelji programov, gledalci, regulator in država
Matjaž Ropret 22. januarja 2020 ob 06:42

Že ob prehodu na izključno digitalno oddajanje televizijskega signala – dobrih devet let je tega – razmere niso bile ravno rožnate. Spori med izdajatelji programov in upravljavci omrežij, zakulisne spletke in pasivnost regulatorja so bili vsak na dnevnem redu. Gledalci pa so se vse bolj selili s klasičnih anten na fiksna omrežja, kjer je digitalizacija in uporaba internetnih poti prinesla še več dobrot kot v zraku. Kasnejši izstop ključnih komercialnih programov s platforme DVB-T je proces samo še pospešil. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je nato dovolila plačljivo storitev v enem od dveh multipleksov, vendar iz te ne bo nič, saj so v RTV Slovenija (Oddajnikih in zvezah) ter njenem partnerju, ki bi storitev ponujal, prišli do naslednje ugotovitve:

Po natančnih analizah potencialnega ponudnika storitve smo ugotovili, da upoštevajoč tržne razmere v Sloveniji storitev PayTV ne bi bila rentabilna in uvedba ni smiselna, zato so aktivnosti v zvezi s tem ustavljene.

Tako v zraku ostajajo vsi trije programi nacionalke (TV SLO 1, 2 in 3), Televizija Maribor, Televizija Koper Capodistria in Vaš kanal na multipleksu A ter TV3 medias, Golica TV in Nova 24 TV na multipleksu C. Ob izklopu analognega oddajanja je televizijski signal s strešno ali sobno anteno menda sprejemala tretjina gospodinjstev. Danes jih ni niti pol toliko.

Plačljivo prizemno televizijo so (figurativno) prizemljile tako tržne kot tehnološke zakonitosti. Gledalci, ki so se lahko, so se ožičili, nekateri so sploh povsem prešli na naročniški pretočni video (Netflix in ostalo). Na kabelski ali IP TV pač dobijo bistveno boljšo ponudbo, res pa je, da zanjo konkretno plačajo. Toda nabor programov, kakovost slike, dodatne vsebine in predvsem ogled z zamikom so pretehtali. Izstop Pop TV, Kanala A in Planeta pa je vse skupaj samo še pospešil. A bodimo realni – tudi če bi ti ostali »v zraku«, bi DVB-T v najboljšem primeru stagniral. Plačljiva ponudba v prizemnem oddajanju dolgo sploh ni bila dovoljena, ko je regulator to le omejitev le sprostil, pa obenem ni opravil še dveh drugih nujnih sprememb. Trenutno sta namreč na voljo dve frekvenci (»multipleksa«), predpisana tehnologija oddajanja pa je DVB-T. S tem je pasovna širina nekje med 20 in 22 megabitov na multipleks, za t. i. PayTV pa so predvideli pičlih 14 Mb/s v multipleksu C. Vsak posamezen program 4K zasede večjo (konstantno) pasovno širino. V visoki razločljivosti bi to omogočalo tri, mogoče štiri programe z visokim stiskanjem, to pa je seveda premalo. Sedem programov v standardni kakovosti se prav tako ne sliši ravno atraktivno.

Toda nekaj frekvenčnega prostora je prostega, zato bi Akos lahko podelil vsaj še en multipleks, mogoče celo dva. S prehodom na novejšo tehnologijo DVB-T2 bi podvojili pasovno širino, s kombinacijo obeh ukrepov pa bi pridobili dovolj »prostora« za soliden nabor programov. Primerljivega tistemu v fiksnih omrežjih se pač v radiodifuziji ne da doseči. Dodatna težava tehnologije oddajanja z enega mesta v realnem času je nezmožnost zamika. Spremljati je torej mogoče zgolj linearno televizijo, razen če je zraven še dodaten podatkovni kanal, a potem je prizemno oddajanje odveč.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Takole sicer v Akosu odgovarjajo na vprašanje, ali razmišljajo o razpisu dodatnih multipleksov in prehodu na standard DVB-T2 ali so nad tem dvignili roke:

Agencija ne beleži povpraševanja po frekvencah oziroma kapacitetah v omrežjih za digitalno prizemno televizijo, zato tudi ni pripravila novih razpisov za taka omrežja. Posledično prehod na tehnologijo DVB-T2 ni smiseln, saj v takih okoliščinah ni razloga za znatne stroške v povezavi z zamenjavo oddajne in sprejemne tehnologije. Glede na navedeno agencija trenutno ne predvideva novih razpisov za frekvence za digitalno prizemno televizijo. Če pa se bo pojavil interes, bo agencija preučila možnosti in po potrebi tudi razpisala frekvence za nove multiplekse.

Tak odgovor je razumljiv in pričakovan glede na formalne pristojnosti tega organa in njegove pretekle poteze. Daje pa hkrati vedeti, da regulator deluje izključno retroaktivno, ne proaktivno. Vendar je enaka tudi politika države. Ne spominjam se kakšne strategije, drugega dokumenta ali izrečene ideje, da bi bilo prizemno oddajanje smiselno še kakorkoli razvijati in promovirati. Državi ta tehnologija očitno ni v interesu, vsem ostalim v tej igri prav tako ne. V Akosu zaton platforme DVB-T komentirajo:

Gledalce prvenstveno zanima programska ponudba, ne pa platforma. Z odhodom več komercialnih programov iz omrežja digitalne prizemne televizije, se je po mnenju agencije atraktivnost te platforme zmanjšala. Poleg tega raste povpraševanje uporabnikov po paketih storitev (npr. trojček, četvorček).

Priča smo torej čakanju Godota in prepuščanju vsega skupaj tržnim zakonitostim. Če ni nihče od odločevalcev v tej državi presodil, da je prizemno oddajanje pomembno in da je treba na tej tehnologiji storiti vse za konkurenčnost ostalim, tudi s kakšnim milijonom vložka, potem pač ni pomembno in smo tam, kjer smo. DVB-T je, kot trdim že nekaj časa, samo še platforma za reveže. Pokopali so jo tržni interesi, pasivnost države, tehnološki in funkcionalni napredek ter lažja namestitev drugih platform in pripravljenost gledalcev plačevati različne naročnine. Oživil pa jo bo zelo težko še kdo.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
8 komentarjev
  • še bolj žalostno je to, da so ukinili 918 kHz Am oddajnik, preko katerega je bilo možno z zelo preprostim žepnim radiem poslušati Slovenski radio kjerkoli v Evropi. Na srednjih valovih nacionalni radio mora oddajati, gre za prisotnost v radijskem spektru srednjih valov.

      • Že internerni radio je problematična formulacija. Oksimoron, vsaj s stališča tehnike; problem je veliko širši, da bi se človek zadovoljil s tako preprosto repliko. V razmislek, BBC še vedno oddaja svoj radijski program na dolgih!!! 196 kHz valovih, na več frekvencah na srednjih, na kratkih in na UKV. CRI oddaja na kratkih valovih v večini jezikov sveta, naši sosedje Italijani so odprli del srednjevalovnih frekvenc zasebnim, ja, zasebnim postajam! Mi pa se zadovoljujemo z internetnim streamom. O psevdo ekološkosti poslušanja internetnega radia na mobilnih napravah, pa bo potrebno še malo razmisliti. Lep pozdrav

  • V SLO DVB-T lahko poleg teh, ki si jih napisal gledamo tudi lokalne TV programe, ki jih oddajajo na svojih lokalnih DVB-T MUX-ih.
    Vaš kanal je viden samo v MUX-u A Center, trije nacionalni TV programi nacionalke pa so v HD.
    Misliš, da bi res DVB-T stagniral, če bi bili še vedno komercialni TV programi v DVB-T ?
    Jaz mislim da ne vse bi bilo tako kot je bilo prej.
    Kar se pay Tv tiče število TV programov je odvisno od tega kakšno kodiranje slike in zvoka bi izbral
    potencialni ponudnik pay TV. Z tako majhnim bitratom pa na kakšne TV program v HD lahko pozabiš.
    Z uporabo HEVC bi lahko imeli precej več TV programov kot si jih napisal.
    Kar se pa pay TV tiče pa nisi omenil še eno stvar zaradi česa lahko pay TV ne bi bila rentabilna.
    Za tuje nove operaterje smo premajhni, obstoječi pa že ponujajo storitve, ki bi bile konkurenca tej pay TV ponudbi.
    Pa ne pozabi tudi na ceno. Z dobro ponudbo in ceno bi sami sebi odžirali uporabnike z dražjih storitev, ki jih ponujajo.
    Na DVB-T2 lahko pri nas pozabiš poleg AKOS-a naj bi bili še kakšni drugi vzroki zato.
    Boljša rešitev za nas bi bil prehod na HEVC samo tudi tega AKOS ne dovoli.
    Sploh še zato, ker oddajanje v SLO DVB-T ni poceni, pa tudi HEVC STB dobiš že za ugodno ceno.
    Zakaj bi bilo prizemno oddajanje odveč če bi uporabljali tudi HbbTV ?
    S tem bi lahko omogočili ogled z zamikom, dodatne Tv programe, TV programe v HD in še kaj.
    To že v tujini imajo in bodo še v prihodnosti povečali obseg ponudbe preko HbbTV.
    Kar se AKOS-ovega stališča glede DVB-T2 ni to nič novega.
    Mislim, da bi bilo dobro AKOS vprašati kaj je v preteklih 3 letih naredil, da bi se atraktivnost te platforme povečala ?
    Ter tudi zakaj ne dajajo operaterju DVB-T MUX-a proste roke glede tehnologij in kaj bo predvajal v teh MUX-ih ?
    Kar se SLO DVB-T tiče je res stanje slabo.
    Je pa zato toliko boljše stanje pri naših sosedih in v prihodnosti bo še boljše.
    Slabo je edino za tiste, ki so na lokaciji na kateri lovijo samo SLO DVB-T oz. če lovijo sosednje TV programe pa ne razumejo njihovega jezika.
    Kar se pa prihodnosti tiče pa upajmo, da se bo kaj spremenilo na boljše tudi na področju SLO DVB-T.
    Marsikaj je mogoče, samo volja mora biti.
    Ko si že omenjal ogled z zamikom, veš mogoče če bodo pri operaterjih na drugih platformah kakšne spremembe na tem področju ?

    • DVB-T je stagniral že prej, potem se je samo še malo pospešilo, ampak trend je bil očiten in nepovraten. HbbTV – kot sem napisal v članku. Če imaš podatkovni kanal, potem je najbolje, da gre tudi živa slika po njem. Zakaj bi se ukvarjali z neučinkovitim oddajanjem in lovljenjem signala z anteno? In pod črto je to tudi glavni razlog za zaton prizemne televizije. Seveda tudi slabe politike, Akosi, izdajatelji in še kaj, ampak dejstvo je, da se je svet spremenil in da so druge tehnologije pač postale boljše in bolj priročne ter da so se vsebine preselile drugam. Ljudje nočejo več anten, iskanja signala, prekinjanja, izgubljanja slike v dežju ali snegu, itd Pa tudi hočejo vse v kompletu (pa naj bo to shema pri operaterju ali skupek aplikacij na pametnem TV-ju oz. boxu), ne malo tu, pa malo tam, pa na koncu še zmeraj ni vse skupaj nič. Mislim, da v resnici nihče ne žaluje za antensko televizijo. Edini argument zanjo je bila mogoče cena (za gledalca, ne pa za vse ostale vpletene), a s tem, ko gre itak vsa dobra produkcija na plačljive platforme, je tudi ta argument izginil.
      Vedno so kakšne spremembe, ampak ne vem, na kaj cilja vprašanje.

  • HbbTV je samo dopolnitev tega kar dobiš preko antene, pa še nobene aplikacije ne rabiš zato.
    Sicer pa bi lahko bil cel pay TV paket preko HbbTV.
    Zakaj bi se ukvarjali s sprejemom preko antene, zato ker je zastonj.
    Na drugih platformah pa moraš zato plačati.
    Kar se vsebin tiče pa dobre vsebine tako gredo na OTT in
    to pomeni da spet moraš dodatno plačati.
    Pa uporabniki res hočejo vse v kompletu ali pa bi se odpovedali komu pa jim operaterji tega ne omogočajo oz. ne bi nič s tem privarčevali ?
    Kar se pa ogleda za nazaj tiče pa se moje vprašanje nanaša nato ali se mogoče predvidevajo kakšne spremembe
    glede reklam v vsebinah za ogled nazaj.

    • Ljudje gledajo, kar jim je všeč in kar jih zabava. Uporabljajo fensi telefone in vozijo moderne avte. Nizka cena pri teh zadevah ni ključna postavka, ker se večina zaveda, da kakovost stane.
      Še tretjič in zadnjič ponovim moje mnenje glede HbbTV. Zanj rabiš širokopasovni dostop. Če imaš tega, gre lahko ves video po njem in ne rabiš DVB-T. In če imaš na broadbandu uveljavljene načine prenosa televizije oz. videa, malokdo vidi smisel v vpeljevanju še enega dodatnega standarda.
      Nisem zasledil, da bi kdo predvideval take spremembe.

  • Glede na vse stvari okoli SLO DVB-T smo lahko po eni strani radi, da sploh je tako kot je.
    Tako da lahko tudi ti, ki jim ti praviš “reveži” gledajo TV.
    AKOS pa bi lahko ti poleg teh vprašanj, ki si jih vprašal vprašal še naslednje:
    – kdaj bo pripravil celovito strategijo prizemne televizijske radiodifuzije
    – kako si predstavljajo prizemne televizijske radiodifuzije
    – kako komentira sklepe, ki so bili sprejeti na WRC-19 in se nanašajo na frekvenčni spekter za prizemno televizijsko radiodifuzijo
    Kot verjetno veš RTVSLO oddaja vse svoje TV programe v HD tudi oba regionalna TV.
    Na DVB-T pa oddajajo ta dva TV programa v SD.
    Veš mogoče kaj je razlog, da RTVSLO noče oddajati ta dva TV programa v HD ?
    V MUX-u C je več kot dovolj prostora zanju v HD, če že ni prsostora v MUX-u A.
    Se mogoče glede na AKOS-ov odgovor v tvojem članku bojijo AKOS-a ?
    Letos junija bo minulo dve leti odkar v MUX-u C paralelno oddajajo RTVSLO nacionalne TV programe v SD
    (v MUX-u A oddadajo te TV programe v HD).
    Veš mogoče zakaj še vedno oddajajo te RTVSLO TV programe v SD,
    sploh še sedaj ko je potencialni ponudnik opustil načrte za uvedbo pay TV na DVB-T ?
    V tvojem članku pa pogrešam še eno stvar.
    Nisi omenil da je stanje v SLO DVB-T vplivalo in kot zgleda še vedno vpliva na kabelsko ter na IPTV.
    Po odhodu TV programov s SLO DVB-T so se namreč podražile cene storitev kabelske in IPTV.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja