KONEC DEKADE: Kljub obljubam SAMOVOZOV na cestah ni
Marjan Kodelja 2. januarja 2020 ob 06:52

Will Smith v filmu Jaz, robot umirjeno sedi za krmilom svojega audija, avto pa vozi sam. Piše se leto 2035. To je realneje od optimističnih napovedi, da bodo “samovozi” okoli krožili kmalu po letu 2020! 

Začetki razvoja avtonomnih vozil segajo daleč v zgodovino, saj so se vzporedno z razvojem računalnikov pojavile zamisli, da bi računalnik morda znal namesto človeka upravljati avtomobil. A zamisli so eno, realni tehnološki razvoj pa nekaj drugega. Prva avtonomna vozila so se pojavila po prelomu stoletja. Prototip »junior« univerze Stanford, predelan Volkswagnov Passat iz leta 2008, je sam vozil po praznem poligonu s hitrostjo 40 kilometrov na uro, nekaj let kasneje pa je Googlov prototip že bil sposoben voziti s hitrostjo do 110 km/h po čisto običajni prometnici, z vsemi ostalimi udeleženci v prometu. Potem so se na trgu pojavili še drugi igralci, vendar do danes nikomur še ni uspelo izdelati vozila, ki bi bilo resnično sposobno samostojne vožnje. 

Podatki in še več podatkov

Googlovo podjetje Waymo poskuša problem samodejne vožnje rešiti na nekonvencionalni način oziroma njemu lasten način. Za Google vožnja nič drugega kot velika količina podatkov, zato »računalnika« ne uči, kako naj vozi. Flota njegovih robotskih Priusov je med samodejno vožnjo, ki je zahteva le občasne posege človeka, zbirala podatke. Prevozila so na stotine tisoč kilometrov in sproti zapisovala vse, kar so »videla«, algoritmi pa so iz pridobljenih podatkov »ugotovili« pravila, ki veljajo v cestnem prometu. Z drugimi besedami – sistem se je učil, kako vozimo ljudje, zato da bi znal predvideti naše odzive. V tem je tudi razlika. Google želi narediti računalnik, ki vozi, drugi pa vozilo, ki vozi kot računalnik. Vsekakor pa samovozno vozilo potrebuje podatke okolice, ki mu jih zagotavljajo vgrajena tipala, te pa kombinira z zemljevidi visoke ločljivosti in oblikuje različne tipe podatkovnih modelov. Tako pridobljeni podatki vozilu omogočijo samostojno vožnjo, med katero se izogiba oviram in spoštuje prometna pravila. 

Tveganje v mejah sprejemljivega

Larry Page je leta 2016 prejel pismo inženirja Anthonyja Levandowskega zadolženem za razvoj avtonomnih vozil. »Ne potrebujejo odvečnih zavor in krmiljenja ali lepih novih avtomobilov, potrebujemo boljši softver. Da bi ga dobili hitreje, moramo takoj poslati na ceste prvih tisoč vozil. Ne razumem, zakaj tega ne počnemo, del ekipe se očitno boji«, je zapisal. V drugem je bil še bolj nazoren. »Delo ne napreduje dovolj hitro, zaradi kombinacije strahu pred tveganjem in pomanjkanja zavedanja o nujnosti.« Nedolgo zatem je Levandowsky Google zapustil, ustanovil svoje podjetje, ki pa ga je kupil Uber, on pa se je spet znašel na čelu projekta razvoja avtonomnega vozila. A tudi tam ni dolgo ostal, saj je bil po seriji zapletov z oblastmi prisiljen tudi tega zapustiti. 

Levandowsky se je motil, ko je hotel delno zanemariti varnost, kajti vožnja v kaotičnem prometu je čisto nekaj drugega kot na obvladljivem poligonu. Prototipe samodejnih vozil morajo še naprej izpopolnjevati in preizkušati, dokler niso popolnoma prepričani, da je možnost napake izredno nizka. Nobene bližnjice niso dovoljene, to pa pomeni, da je datum, ko bodo tovrstna vozila na cestah, nemogoče natančno določiti in je lahko še zelo oddaljen. Tega se zavedata na primer Waymo in Cruise, ki imata na razpolago čas, pa tudi vire Googla oziroma GM-ja, ne pa tudi nekateri drugi »igralci«, ki bi radi čim prej vstopili na trg. Na žalost se je to na najslabši možni način pokazalo, ko je Uberjevo vozilo leta 2018 do smrti povozilo peško, kar je tehnologijo nekaj časa v javnosti prikazovalo v negativni luči. Pa vendarle z njo ni nič narobe. V nesrečo je bil vpleten avtomobil Volvo XC90, ta pa ima serijsko vgrajen sistem samodejnega zaviranja, ki bi omenjeno nesrečo preprečil. A so ga inženirji izključili in vgradili svoje ne dovolj preizkušene sisteme.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

V zadnjih letih smo na področju tehnologijo robotskih vozil prešli iz »mogoče možno« preko »možno« in »neizogibno« do »kako smo sploh kdaj mislili, da ne bo neizogibno«. V tem je tudi razlog, da se veliko podjetji želi sodelovati, lončke bi poleg avtomobilske industrije radi pristavili tudi ponudniki prevozov (Uber, Lyft), Apple, IBM, ustanovljeno pa bo tudi cel kup zagonskih podjetij. A njihovo število ni pospešilo razvoja samodejnih vozil, saj je bolj kot ne jasno, da komercialni “samovozi” letos še ne bodo zapeljali na cesto.

Naslovna fotografija: Deposit Photo

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Zanimiva kolumna, z veseljem sem jo prebral. Se pa ne strinjam čisto z njo. Menim, da softver ni ključna težava samovozečih avtomobilov. Celo nasprotno, težava softvera je manko samovozečih avtomobilov in ne obratno — vsaj po mojem mnenju. Če bi jih imeli na cestah nekaj tisoč, bi softver hitro (ali vsaj hitreje) napredoval. Sam bi težavo samovozečih avtomobilov prepoznal v dveh drugačnih razlogih: 1) proizvajalci, ki imajo dober softver, nimajo znanja za masovno produkcijo avtomobilov, proizvajalci – tradicionalni veliki avtomobilski igralci, ki imajo več kot 100-leten know how pri razvoju avtomobilov, pa nimajo dobrega softvera. 2) birokratsko-pravne težave: kdo bo prevzel odgovornost – tako na sodišču kot pri zavarovalnici, ko bo prišlo do nesreče (ker noben samovozeči avtomobil ne bo nikoli 100% varen, 100% varnost je v vseh panogah pač nedosegljivi ideal, se mu bomo pa s samovozečmi avtomobili zelo približali). Če in ko razrešimo to dvoje, bo več samovozečih avtomobilov na cestah in posledično bo tudi softver imel več podatkov, na podlagi katerih se bo lahko izboljševal.

Dodaj odgovor za Vid Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja