Končno! ZKP RTV Slovenija ponuja slovenske filme v pretočni obliki
Matjaž Ropret 13. oktobra 2021 ob 06:14

Storitve pretočnega videa so se prijele predvsem zaradi raznolikih in kakovostnih serij, hkrati pa so pri gledalcih prav zaradi tega povečale zanimanje za vsebine v več delih. Klasični celovečerni filmi so malo zapostavljeni in če se tuje še v določeni meri najde, je ponudba slovenskih skromna. Kakšen zaide na storitev Voyo, sicer pa je treba pretežno upati na to, da jih ujamemo na klasični televiziji. RTV Slovenija oz. njena založba ZKP jih je zdaj začela ponujati na spletu, kjer si jih lahko »izposodimo« za dva tedna ali celo leto, nekatere pa se da tudi kupiti.

Dostopnost slovenskih filmov, kot priznavajo tudi na RTV-jevem portalu MMC, je slaba. Najsi gre za starejše klasike ali za novejše naslove, se je bilo razen v uvodu omenjenih možnosti in nekaterih DVD-jev (kar med drugim pomeni sliko v standardni razločljivosti namesto v visoki) treba zatekati »saj veste kam.« Piratstvu v primerih, ko legalne ponudbe ni, nikoli nisem mogel zares nasprotovati, vedno pa me je taka situacija žalostila. Nova ponudba na portalu Založbe kakovostnih programov (ZKP RTV), imenovana Filmoteka, in tudi na novem portalu RTV 365 (ki v bistvu nadomešča RTV 4D), je zato izredno dobrodošla. Ne samo kot popestritev, ampak malodane nujnost, saj si gledalci zaslužimo enostaven in cenovno razumen dostop do domače filmske produkcije vseh časovnih obdobij.

Platforma videa na zahtevo, ki sta jo vzpostavila ZKP in MMC kot rečeno omogoča digitalno izposojo filmov, vsaj za zdaj v brskalniku, sčasoma se nadejamo tudi kakšne aplikacije za pametne televizorje, s čimer bi bil dostop še bolj preprost. Trenutno ponudba še ni zelo obsežna, a kot pravijo na RTV Slovenija, dnevno dodajajo nove naslove. Razdelili so jih v več kategorij, ki predstavljajo različne žanre in tudi festivalske nagrajence. Cena za dvotedensko izposojo je 2,90 evra, za celoletno pa 5,90 evrov. Cena je s tem nižja kot za večino ameriških in drugih filmov pri ponudnikih kot so Apple (iTunes), Google (Filmi Play) in drugi. Tudi čas najema oz. obdobje, v katerem lahko film gledamo – kolikorkrat se nam zahoče – je bolj radodarno, saj običajne izposoje trajajo 48 ur.

Nova platforma je po poročanju MMC plod sodelovanja med RTV oz. njeno direktorico  založniške dejavnosti Mojco Menart ter Slovenskim filmskim centrom, ki ga vodi Nataša Bučar ter letošnjega razpisa za digitalno distribucijo ministrstva za kulturo. In nenazadnje pandemije, ki je še bolj poudarila pomen pretočnega videa. Tudi tuji studii in ponudniki storitev v prihodnje napovedujejo hitrejši prihod filmov v digitalno obliko, kar se pravzaprav že dogaja.

Za izposojo filma je treba imeti uporabniški račun portala MMC ali odpreti novega, plačilo pa je možno s kartico ali s storitvijo Valú. Nato se film prikaže v razdelku Najete digitalne vsebine v padajočem meniju Moj profil, in ogledati si ga je mogoče v enakem predvajalniku kot sicer vsebine na portalu MMC oz. storitvi RTV 4D (zdaj RTV 365).

Pri enem od novejših filmov, ki smo si ga za pokušino izposodili, je bila slika v HD (1080p) in povsem primerna za ogled na sodobnem televizorju. Samo nanj jo je treba spraviti. Najlažji način bo verjetno povezava računalnika in televizorja s kablom (HDMI), da pa se tudi prek protokola Chromecast. Tudi starejši filmi, ki so jih že digitalno »restavrirali«, bi morali imeti zelo lepo sliko. Spomnite se denimo Sreče na vrvici, ki so jo pred nekaj meseci v tovrstni obliki predvajali na TV Slovenija. Tistim filmom, ki so za zdaj zgolj digitalizirani, a so tudi že vključeni v Filmoteko, se bo poznalo, da nimajo tako kakovostne slike. Vseeno pa je izjemno hvalevredno, da so končno vsaj dostopni.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja