Ne le, da se bo pretočnik Max znova preimenoval v HBO Max in verjetno doživel vsebinsko prevetritev, tudi medijski konglomerat Warner Bros. Discovery se bo razdelil na dve podjetji, snovalec in izvršitelj vsega v zadnjih štirih letih (ki sicer ostaja na položaju tudi v prihodnje) pa zdaj priznava napako.
David Zaslav je bil pobudnik združitve družb Discovery, ki jo je vodil pred tem, in Warner Media v Warner Bros. Discovery (mimogrede, Bros. je okrajšava za Brothers, saj so studio Warner Bros. pred dobrimi sto leti ustanovili bratje Harry, Albert, Sam in Jack Warner, rojeni sicer Wonsal na Poljskem). Kot običajno smo takrat poslušali o sinergijah, večji ponudbi vsebin, tekmovanju z Netflixom in podobnih visokoletečih idejah, toda izkazalo se je, da korporacija predvsem gleda na čim večje zniževanje stroškov in kar najhitrejše odplačevanje približno 50 milijard dolarjev dolga. Med mnogimi žrtvami so se znašli tudi še ne izdani filmi ali tisti, ki niso takoj postali uspešnice, saj jih je Zaslav neusmiljeno pošiljal na digitalni odpad, da podjetju ne bi bilo treba plačevati avtorskih pravic (in v nekaterih primerih celo produkcijskih stroškov).
Računica se ni izšla, združitev ni prinesla ničesar, Max je pridobival nove naročnike predvsem zaradi širitve na nove trge (kar bi enako v prejšnji obliki), Netflix je ušel na neulovljivo prednost (več kot 300 milijonov naročnikov proti približno 130 milijonov). Zdaj, ob delitvi korporacije Warner Bros. Discovery (WBD) na dva dela, kar bodo izvedli do prihodnjega poletja, prav tako lahko beremo znane floskule. O »ustvarjanju dodatne vrednosti za delničarje« in podobne. V podjetju, ki ga bo še naprej vodil omenjeni menedžer, bodo skrbeli za pretočno storitev, tam bodo tudi programi HBO, studio, filmske pravice, franšiza DC in podobno. V drugo podjetje, kjer bo glavni izvršni direktor zdajšnji finančnik WBD-ja Gunnar Wiedenfels, bodo izločili kabelske televizijske programe, tudi evropske (denimo Eurosport), in kar je k združitvi prinesel Discovery. Prvemu podjetju lahko rečemo tudi perspektivni, drugemu pa neperspektivni del. Slednje bo tudi, kakopak, prevzelo večino dolga, in bo verjetno kmalu tarča kakšnega investicijskega sklada, ki bi še izvlekel, kolikor se da tam najti vrednosti in dobičkov, dokler televizijski posel še kolikor toliko spodoben, četudi v upadanju.
Drugi del je tisti, ki bi moral rasti in iti v korak s trendi. Tudi ta pa bi lahko pritegnil kakšnega potencialnega prevzemnika, morda iz Hollywooda ali iz Silicijeve doline. Bi bil lahko Apple prevzemnik za HBO Max oz. celotno podjetje, in bi tako še okrepil svojo »televizijsko« oz. kinematografsko dejavnost, ki jo je zastavil za pretočnik TV+? Nemogoče vsekakor ni, četudi Apple še nikoli ni izvedel prevzema take velikosti.
Max ali HBO Max ali kakor koli mu rečejo, ima po mojem videnju tri težave (lahko še kakšno dodatno, a te so glavne). Prva, ki jo priznavajo tudi vodilni v WBD, je združevanje nekompatibilnih vsebin. Visokokakovostne serije in dobri filmi na eni strani in »resničnostne« na drugi, to dvoje nekako ne gre skupaj. Vmes pa še marsikaj drugega, tudi za otroke, kar sicer daje širino, a odvzema vsakršno koherentnost in identiteto. Športni dodatek je morda zanimiv, a se tudi zdi kot nekakšen privesek na silo, kajti šport gledalci dojemajo kot samostojno vsebino, sploh v Evropi. Lanska neumnost, ko so tukajšnjim kabelskim naročnikom poslabšali nivo storitve pri sliki (s 4K na polno visoko razločljivost) in zvoku, in jim (še do zdaj) niso dali niti možnosti doplačati za prejšnji nivo, je predstavljala še dodaten udarec, medtem ko kakšne dodane vrednosti za zahtevne gledalce združitev ni prinesla.
Druga težava, z njo se soočajo vsi Netflixovi konkurenti, je prešibak pritok novosti. Vodilni pretočnik ima neprestano nekaj novega, vedno lahko najdete kakšno svežo serijo ali film, ki vas lahko pritegne. Max pa ima na tedne zelo podobno sekcijo izpostavljenih vsebin in daje vtis, kot da se na pretočniku zelo malo dogaja. Že možno, da je nivo najboljših vsebin višji kot pri Netflixu, a teh je malo, v bistvu so butične, ostalo je prav tako povprečno ali »pofl«, po možnosti je celo iz žanrov, ki ljubiteljev kakovostnih serij in filmov absolutno ne zanimajo, ali pa je že znano. Skratka, medtem ko globina knjižnice sicer ni slaba, veliko je kakovostnih filmov in serij iz arhiva studia WB in programov HBO, je marsikateri pravi filmoljub vse to že najmanj enkrat videl. Veliko slabša pa je »globina« novejših naslovov, kjer Netflix močno poseka vsakega konkurenta.
Tretjo težavo vidim v premalo atraktivnem izgledi storitve in slabšem priporočilnem sistemu. Tu ne mislim zgolj na uporabniški vmesnik in razporeditev vrstic v njem – tista z novimi vsebinami je absolutno prenizko od. predaleč od prvih -, temveč tudi na sličice serij in filmov, ki jih Netflix zares obvlada.
Vsaj v Evropi je (HBO) Max še vedno zanimiv predvsem v kompletu s televizijskimi programi, kot samostojen pretočnik se še ni zares dokazal. Lahko bi rekel, da z novo korporacijsko strukturo upam na boljše čase, vendar realno ne pričakujem velikih sprememb. Navsezadnje bo logika razmišljanja enaka, ljudje pa isti.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev