NAZAJ V ŠOLO: Koliko »tehnologij« na dan naj mu dovolim?
Marjan Kodelja 6. avgusta 2018 ob 06:53

Kmečka pamet nam pravi, da pretiravanje ni dobro. Kot tudi ne popolna prepoved. Za otroke ni slabo, če že v rani mladosti srečajo in sprejmejo tehnologije, vendar po pameti. Otroku ne smemo dati prostih rok, da počne, kar se mu zdi, a ga pri njegovem raziskovanju tudi ne smemo preveč omejevati. Kakšne so natančne mere, omejitve v času ali čem drugem, je težko natančno predpisati. Je namreč odvisno od otroka, od njegove dojemljivosti za novosti, radovednosti in sposobnosti, da ne podleže le čarom tehnologij in pozabi na vse drugo. Osnovno vodilo naj torej bo: toliko tehnologije, da čas, preživet z njimi, ne moti vsega ostalega, kar naj bi otrok med svojim razvojem še počel – se igral na prostem, ukvarjal s športom, opravljal šolske obveznosti in podobno. Čas, ki naj bo odmerjen za otrokovo zabavo s tehnologijami, naj bo namenjen le temu, tako da vanj ne smemo šteti tistega časa, ko to počne v izobraževalne namene. Je pa nadzor otrokovega početja danes za starše težji kot pred leti. Na voljo mu ni le domači računalnik, temveč še vrsta mobilnih naprav.

 

Starost: do 7 let

Značilnost te starostne skupine: pri tej starosti otrok potrebuje pomoč staršev.

Primeren čas: pol ure dnevno

Kaj morate kot starš storiti:

  • Omogočite dostop le do otroku primernih vsebin in storitev.
  • Imejte nadzor nad gesli storitev, ki ste jih otroku dovolili uporabljati.
  • Preprečite otrokovo elektronsko komunikacijo z ljudmi, ki jih ne poznate.
  • Pogovarjajte se z otrokom, da bo vedel, kaj je prav in kaj narobe.
  • Ne dovolite mu igrati iger, v katerih lahko brez nadzora komunicira z drugimi igralci.

Starost: 8–10 let

Značilnost te starostne skupine: otroci hitro spoznavajo in usvajajo uporabo novih tehnologij in naprav.

Primeren čas: ena ura dnevno

Kaj morate kot starš storiti:

  • Blokade spletnih strani prilagodite tako, da ima otrok dostop do vsebin, ki mu jih predlagajo učitelji.
  • Dovolite mu, da je povezan le s preverjenimi prijatelji (telefon, družabna omrežja, sistemi takojšnjega sporočanja …).
  • Otrokove naprave opremite s primernimi varnostnimi programi.
  • Otrok lahko uporablja iskalnik, še vedno pa naj bodo vključene blokade in sistem filtriranja neprimernih vsebin.
  • Razložite mu, zakaj nikjer ne sme zapisati svojih ali osebnih podatkov staršev.
  • Otrok naj spoštuje druge in v spletu ne počne ničesar takega, kar ne bi počel tudi v pravem svetu.

Starost: 10–12 let

Značilnost te starostne skupine: otrokom se zdijo splet in tehnološki »gadgeti« čarobno privlačni, zato pridobijo znanje in veščine, s katerimi počasi presegajo sposobnosti svojih staršev.

Primeren čas: ena ura dnevno

Kaj morate kot starš storiti:

  • Starši naj še vedno uporabljajo programe za starševski nadzor, vendar morajo spreminjati nastavitve glede na otrokove potrebe.
  • Pazite na opozorilne znake, ki so lahko vzrok, da je ta na udaru spletnega nadlegovalca. Ali sošolcev, ki se iz njega delajo norca na lažnem profilu družabnih omrežij.
  • Redno preverjajte, s kom se vaš otrok pogovarja in kako ima nastavljene komunikacijske storitve (ali telefon), ki jih uporablja.
  • Še bolj pomembno je, da otok v tej starosti dobro razume problematiko osebnih podatkov.
  • Še vedno imejte dostop do vseh gesel, ki jih otrok uporablja.
  • Redno s tem, da se z otrokom pogovorite, preverjajte, kaj ta počne na spletu.

Starost: več kot 13 let

Značilnost te starostne skupine: otrokovo znanje, veščine in aktivnost znotraj interneta še naraščajo.

Primeren čas: ura in pol dnevno – pozneje pa vse manj omejitev

Kaj morate kot starš storiti:

  • Zaklepanje, filtriranje in blokiranje vsebin počasi ni več dovolj. Otrok hitro najde obvoze in bližnjice, na voljo pa ima več naprav, vseh pa ne morete več nadzirati, kot tudi ne, kje vse lahko otrok dostopa v internet.
  • Še vedno se morate z otrokom veliko pogovarjati, a če niste bili uspešni v prejšnjih starostnih skupinah, boste težko (ali pa nikakor) nadoknadili zamujeno.
  • Dopovedujte mu, da je za svoje početje v internetu odgovoren tudi sam.
  • Še vedno mu razlagajte problematiko osebnih podatkov.
  • Otrok naj redno pregleduje svojo spletno podobo. Kje vse se omenja njegovo ime, na katerih fotografijah je, kaj se piše o njem v družabnih omrežjih. Tudi starši naj občasno »pogooglajo« otrokovo ime.
  • Povejte mu, da ste mu na voljo za vsa vprašanja oziroma ste mu vedno pripravljeni pomagati, če se znajde pred oviro.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja