Kolesje 5G se bo še v Sloveniji počasi zavrtelo
Matjaž Ropret 25. maja 2020 ob 06:42

Medtem, ko proizvajalci telefonov poskušajo ustvarjati vtis, da je 5G že tukaj in zelo pomemben, ali pa vsaj upajo, da bodo začeli kupci pritiskati na operaterje in se bo kolesje pete generacije zares zavrtelo, je v Sloveniji vladalo zatišje in celo nekakšen poluraden moratorij. Počasi pa se bo morda le začelo dogajati. Regulator je napovedal svoje korake pred razpisom za frekvence, ki naj bi ga objavili konec leta, Telekom Slovenije pa je predstavil dva oz. tri projekte testiranj novega omrežja za industrijsko uporabo.

Dodatne frekvence za 5G bi bilo treba zaradi obljub evropski komisiji podeliti najkasneje do poletja, kar pa se ne bo zgodilo. Država se bo lahko izgovarjala na korona krizo, a tudi brez nje roka verjetno ne bi ujeli. Je pa Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) zdaj objavila časovnico in po njej naj bi prav sredi poletja, julija ali avgusta, objavila Informativni memorandum za večfrekvenčno dražbo ali z drugimi besedami izhodišča za razpis, ki bodo vsaj en mesec v javnem posvetovanju. Še pred tem naj bi dobili osnutek strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom med letoma 2021 in 2023. Nato pa naj bi proti koncu leta vendarle objavili razpis, na katerem bi se zdajšnji in morebitni novi operaterji potegovali za frekvence v radiofrekvenčnih pasovih 700 MHz, 1400/1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. Glede na običajne zamude pri teh postopkih je precej bolj realno, da bi se omenjene frekvence začele razdeljevati (seveda za konkretne milijone, ne zastonj) v začetku prihodnjega leta.

Tako bi čez eno leto lahko začela delovati prava omrežja 5G, do takrat pa bo verjetno vse skupaj v testni fazi. Operaterji bi sicer lahko kaj delali tudi na obstoječih frekvencah, vendar bi morali ugasniti katero od starejših tehnologij, ali 2G (GSM) ali 3G (UMTS/HSPA), za nove storitev, najsi bo to širokopasovni internet na podeželju, super hiter internet v mestih ali večja širitev interneta stvari, pa potrebujejo dodatne kapacitete na novih frekvenčnih območjih. Na enem od njih – 3500 – 3600 MHz – so vsi trije infrastrukturni operaterji že pridobili testne frekvence. In na njih bo Telekom Slovenije v prihodnjih mesecih skupaj z Iskratelom in Luko Koper preizkušal uporabnost novega omrežja v praksi.

Pri sodelovanju s kranjskim podjetjem je Telekom vzpostavil testno omrežje v Iskratelovem proizvodnem obratu za preizkušanje novih poslovnih modelov in pametne 5G-infrastrukture. S čimer bodo lahko v praksi, ne samo v laboratoriju ali na prosojnicah ugotovili, kakšna je nova tehnologija v realnem okolju. Matjaž Beričič, član uprave Telekoma Slovenije, odgovoren za tehnologijo, je ob tem povedal: »Mobilni podatkovni promet po količini ves čas eksponentno narašča, česar omrežja LTE v določeni točki ne bodo več zmogla. 5G je evolucijska nadgradnja in omogoča razvoj novih rešitev tudi za vertikalo industrije. Zanesljiv, hiter in odziven brezžični prenos podatkov med napravami bo pomagal industriji, da bo ostala prilagodljiva in konkurenčna. Obenem pa že v sami zasnovi omogoča kibernetsko varnost.«

Razvojno-testno omrežje 5G pa bo Telekom skupaj s podjetjema Luka Koper in Internet institut vzpostavil tudi v koprskem pristanišču. Tamkaj bodo testirali rešitve za optimizacijo procesov, večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje na konkretnih primerih uporabe pri upravljanju transportne logistike. Pri tem bodo uporabljali različna tipala, avtomatizacijo, analitiko in sisteme upravljanja prometa. Vse to bo del evropskega projekta 5G-LOGINNOV, ki je vreden osem milijonov evrov in pri katerem sodeluje 15 partnerjev. Tako bodo podobne stvari kot v Luki Koper počeli še v hamburškem in pirejskem pristanišču. Projekt bo trajal tri leta, predvidoma do septembra 2023.

Še tretji aktualen Telekom projekt pa teče skupaj s partnerjema Enerkon in 2GG – DS Meritve za Komunalno podjetje Velenje. Slednje kot prvo preizkuša rešitev, ki komunalnim podjetjem v Sloveniji omogoča digitalizacijo ter poenostavljeno centralno upravljanje števcev in samodejno odčitavanje porabe. Rešitev je po besedah Telekoma prilagodljiva za različne tipe energetskih virov, kot so topla voda, ogrevanje in plin. Za zdaj ne temelji na 5G, temveč na ozkopasovnem omrežju NB-IoT, ki je del omrežja LTE. Vendar pa je princip podoben in sčasoma, ko bodo zahteve tovrstnih uporabnikov postale večje in bo vključenih vse več in več naprav, bo komunikacija za vse to verjetno prešla na 5G.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
3 komentarji
    • Res je precej bolj verjetna teorija, da to počno za uničenje človeštva, z njimi vred (saj so tudi ljudje), kot zaradi novih možnosti, ki jih bo tehnologija prinesla, poganjanja celotne industrije in seveda na koncu lepih zaslužkov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja