Koga Španci nagovarjajo s Cupro Terramar?
Marjan Kodelja 22. novembra 2024 ob 05:43

Cupra je s svežim videzom in drugačnim pristopom prepričala mlade in svobodomiselne. Zdaj se zdi, da imajo večje ambicije, saj se s križancem velikosti in pomena Volkswagnovega Tiguana ali Škodinega Kodiaqa odmika od dosedanje baze.

Nedvomno me je njegova zunanjost pritegnila. Izstopa osvežitev, saj je dovolj drugačen od večine križancev, da pritegne poglede. Z barvo in nadvse lepim, a malo manj uporabnim dizajnom platišč, velikih med 18 in 20 palci, v bakreno-črnih odtenkih. Manj je uporaben preprosto zato, ker se bodo odrgnine zaradi bližnjega srečanja z robniki, katerim se bo verjetno težko izogniti, prav nesramno grdo poznale. Menda se jih ne da popraviti, in bo prišla v poštev le zamenjava, kar je seveda zgodba o stroških, ki so neposredno povezani z lastništvom vozila. Dodajmo jim še ceno vstopnega modela, slabih triinštirideset tisočakov (brez popusta v višini treh tisočakov), in jasno postane, zakaj sem rekel, da se Cupra odmika od mladih. Vprašal sem prijatelja, ki je na predstavitvi sedel poleg mene, kateri mlad človek ima toliko pod palcem. Odgovoril je, da jih nekaj ima »nalovdane« starše. Morda. Vendar je vprašanje, ali bodo ti posegli po Terramarju ali pa se bodo raje ozrli v kaj veliko »hujšega.«

Do konca leta načrtujejo prodajo 30 in v naslednjem letu 300 Terramarjev!

Cupra, ki s Terramarjem cilja na celotno občestvo, vključno z družinami, se je delno uklonila trendu »manj je več« in se s tem vsaj malce odmaknila od ponudbe koncerna. Veliko opreme je že vključene v osnovno različico, nad katero je zgolj izvedba VZ. Za osnovno so predvideni dva bencinska motorja. 1,5-litrski z blagim (110 kW, 150 KM) ali priključno hibridnim sklopom (150 kW, 204 KM) in 2-litrski (150 kW, 204 KM). Za izvedbo VZ pa priključno hibridni 1,5-litrski (200 kW, 272 KM) in 2-litrski brez kakršne koli pomoči elektrike (195 kW, 265 KM).

Za priključna hibrida obljubljajo 100 kilometrov dosega (baterija 19,7 kWh) ter polnjenje na izmenični (11 kW) in enosmerni tok (50 kW). Ob dvolitrskem motorju dobite štirikolesni pogon, medtem ko je avtomobil standardno opremljen s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Še vedno pa je na voljo cel kup strateško zasnovanih paketov, ki že tako ali tako razmeroma visoko ceno še dvignejo. Ne gre zgolj za odločitev za drugačno barvo pleha in notranjosti, temveč za ponudbo, ki je ne boste mogli ignorirati, če ne morete brez panoramskega okna, matričnih žarometov s svetlobnim stožcem spremenljive oblike, nekaterih asistenčnih sistemov in podobnih zadev. Ker je paketov dodatne opreme na ceniku razmeroma veliko, to izniči odločitev, da sta opremski različici zgolj dve.

Poleg motorjev je »športnemu« pedigreju prilagojeno še marsikaj drugega. V primerjavi s prej omenjenima sopotnikoma je podvozje za 11 milimetrov bližje tlom, ob progresivnem krmiljenju in dinamičnem nadzoru blažilnikov. Med standardno opremo sodi lep nabor voznih pomočnikov. Na primer sistem za preprečevanje naleta, predikativni prilagodljivi ohranjevalnik hitrosti, prepoznavanje znakov, spremljanje okolice in nadzor utrujenosti voznika.

Za štiri metre in pol dolgo vozilo z medosno razdaljo 2.680 milimetrov in 602-litrskim prtljažnikom pravijo, da je oblikovano v Španiji in izdelano v Nemčiji. Zdi se mi, da s tem poudarjajo zlitje nemške industrijske kakovosti z latinskim temperamentom. Terramar temperamenta ne kaže le na zunaj, temveč tudi v notranjosti, kjer poleg obveznih bakrenih podrobnosti presenečajo nekatere rešitve. Na primer premik tipke za vklop in izklop vozila na volanski obroč ali športni sedeži, odeti v reciklirane materiale. Po drugi strani ni mogoče spregledati vpliva koncerna. Na primer z mestom ob volanu in obliko ročice samodejnega menjalnika ter razmeroma standardnima zaslonoma (tisti na sredini meri po diagonali slabih 33 centimetrov).

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja