Osvežujoč pogled na vesolje in naše mesto v njem, od današnjega pa tja do konca časa, s katerim se kitajski avtor Liu Cišin uvršča ob bok najboljših piscev znanstvene fantastike.
Enako zanimiva je Netflixova serija, čeprav se s tem ne strinja dobršen del Kitajcev, ki pretočniku očita, da je prenesel večino dogajanja iz Kitajske ter likom dodal zahodnjaški videz in kulturo, ker mi na tem delu sveta ne moremo sprejeti, da so tudi Kitajci pametni. Nobenega skrivnost ni, da so zgodbo predelali na način, da po njihovem mnenju ustreza okusu gledalcev, s čimer se prav res ne strinjam. A tako je! Zaradi tega pride do bolj ali manj izrazitega kulturnega onesnaženja, kar pa Kitajcev vseeno ne bi smelo pretirano skrbeti. Lani so posneli svojo serijo (celo bolj obsežno z več deli), medtem ko Netflix uradno na njihovem trgu sploh ni dostopen!
Po mojem mnenju so prerekanja čista neumnost, ki pa jo je mogoče na zanimiv način vklopiti v kontekst Liujeve zgodbe. Zakaj? Elementarno. Na poti proti Zemlji je invazijsko ladjevje. Več stoletji še ne bo prispelo, a ker tujci znajo komunicirati in vplivati na nas v realnem času, sabotirajo znanstvene eksperimente, povzročajo smrti znanstvenikov, spodbujajo splošen odpor do znanosti (vam je to znano) in počnejo vse, da nas bi preprosto skregali. Vedo, da bo ladjevje prej ali slej odkrito, zato želijo preprečiti, da bi izumili boljše orožje od njihovega. S tem pridemo do Fermijevega paradoksa in njegove boleče rešitve. Nanaša se na očitno nasprotje med visoko verjetnost obstoja zunajzemeljske civilizacije, kot jo na primer dokazuje Drakova enačba, in dejstvom, da do zdaj še nobene nismo našli. Kako to? Preprosto. Ker je razvoj stalen in viri omejeni, napredna civilizacija takoj uniči vsako drugo. Kajti, če je ne bi, potem bi tista druga, uničila njih. Edini način za preživetja, je ostati skrit. Tega se zavedajo tujci z osončja treh sonc, od tu ime zanje Trisolarji, ki prihajajo, da bi prevzeli naš planet, kajti njihove je obsojen na uničenje, kasneje pa dojamemo tudi Zemljani.
Netflixova serija »pokriva« prvi roman trilogije, ko se stvari začnejo razvijati v za človeštvo nevarni smeri. Znanstveniki začudeno ugotovijo, da fizikalni poskusi v trkalnikih kažejo popolnoma nenormalne rezultate. Poleg tega imajo halucinacije. Pred očmi se jim prikazuje čas, ki ga še imajo. Ura se ustavi, ako žrtev ne preneha z delom, oziroma umre, ko se izteče. Dogajajo se še druge čudne stvari, zaradi katerih kaže, da gre vse k hudiču. Nekateri vedo, kaj je razlog za to. Ye Wenjie je bila v času kitajske kulturne revolucije priča uboju očeta in nasploh odnosu partije do znanosti, v kateri so komunisti videli zgolj dekadentni vpliv zahoda. Njo so najprej zaprli v prevzgojni kamp in nato v radijski observatorij, kjer so pripadniki ljudske armade poskušali vzpostaviti stik s tujimi civilizaciji. Ko ojača signal, dobi nepričakovan odgovor. Tujec pravi, da je pacifist ter odsvetuje odgovor, kajti v tem primeru nas bo njegova vrsta napadla. Ye razočarana nad človeštvom odgovori. Kaj sledi, si lahko mislite, a upoštevajte, da je širše, kot je videti na prvi pogled, in da bo smer, v katero se zgodba odvija, marsikoga presenetila.
Serija je odlična, vendar nisem prepričan, ali bomo priča drugi sezoni. Ni dovolj na prvo žogo in predvsem zahteva od gledalca, da razmišlja, kar je prej redkost kot pravilo serij in filmov, ki sem jih gledal zadnje čase. Čeprav se prvi roman dogaja na Zemlji, zgodba v drugem in predvsem tretjem preseže prostorske in časovne omejitve, saj se zaključi 18 milijonov let v prihodnosti. Še manjši nasvet. Nikar ne iščite in ne berite povzetkov serije ali celo romanov, kajti vedeti preveč, je tokrat prekletstvo. Izgubi se čar resničnega presenečenja in ker veste, kam pes taco moli, znajo biti zaradi tega nekateri dialogi morda celo dolgočasni. Če to zanemarim, potem gre nedvomno za odlično serijo, ki jo mora pogledati vsaj pravi zaljubljenec v znanstveno fantastiko.
Kaj: Znanstvenofantastična serija Problem treh teles (3 Body Problem).
Kje: Pretočnik Netflix.
Ocena 4: Anglosasi so original predelali po svoji podobi, kar še ne pomeni, da je zato predelava slaba oziroma, da je slabša kot kitajska igrana serija. Upam se trditi, da sta obe dobri. Razprtije pridejo do izraza šele, ko se v ocenjevanje vrine politika. A to na srečo ne spremeni tega, da je Liu Cixin spisal odličen roman, na podlagi katerega so nato posneli vsaj za moj okus eno boljših letošnjih serij!
Priporočilo: Primerno za starejše in predvsem odprtega duha. Delno, ker je veliko preklinjanja, a bolj, ker je treba serijo gledati čim bolj neobremenjeno, da sploh dojamete »poanto«.
Brez komentarjev