Ko ti posodobitev telefona onemogoči plačilne storitve, lahko samo čakaš na popravke
Matjaž Ropret 14. septembra 2019 ob 06:45

Nadgradnje programske opreme, še posebej operacijskih sistemov, so v osnovi zaželene, ker prinašajo nove funkcionalnosti, odpravljajo pomanjkljivosti in krpajo varnostne luknje. Pogosto pa se jim uporabniki tudi izogibajo, ker jim telefon ali računalnik (TV, fotoaparat, sesalnik, …) deluje in nočejo česarkoli pokvariti. Kar se trenutno zgodi uporabnikom NLB Pay in še kakšne mobilne banke ter (androidne) Urbane, če telefon posodobijo na Android 10.

S posodobitvijo na deseto izdajo robotka sem tudi sam malo odlašal, ker si preprosto nisem mogel privoščiti, da bi šlo kaj narobe z osnovnim delovnim orodjem med sejmom IFA. Nekaj dni po vrnitvi domov pa sem se vendarle odločil, da je čas za preverjanje, kaj novega. Kljub temu, da sem vedel za težavo s plačilno platformo. Toda v rezervi imam še Apple Pay, tako da preživim brez primarne opcije. Po nadgradnji pa sem vseeno doživel še eno neprijetno presenečenje s tega področja. Ko sem odprl aplikacijo Urbana, me je pričakal začetni zaslon, kakršnega vidi vsak uporabnik, ko si na novo naloži to aplikacijo. Torej tisti z identifikacijskimi številkami, kot da sem nov uporabnik. Urbana je očitno presodila, da sem zamenjal kartico SIM (nisem) ali telefon (prav tako ne) in se je »postavila« na novo, kot to stori v omenjenih primerih. Tako sem moral pisati na LPP, da so mi prenesli dobroimetje s »stare« kartice na »novo«. Na srečo sem nekje v e-poštnem nabiralniku še imel shranjene stare kode – tisti začetni zaslon ti da možnost, da si jih pošlješ. In moram tudi pohvaliti LPP, da so prenos opravili zelo hitro, v nekaj urah.

Medtem se NLB Pay, kot so ugotovili že drugi uporabniki pred menoj, konstantno »sesuva«. Aplikacije sploh ni mogoče uspešno odpreti in seveda tudi ne ničesar plačati s telefonom ali dvigniti gotovine na bankomatu. Kaj se je torej zgodilo s tema storitvama?

Za NLB Pay vemo, saj so v največji slovenski banki pojasnili zadevo. Android 10 je namreč uvedel bistvene spremembe v varnostnih knjižnicah, ki jih uporablja NLB Pay, kar povzroča nedelovanje aplikacije. Njeni razvijalci jo morajo prilagoditi tem spremembam in nova, delujoča različica naj bi bila na voljo kmalu, verjetno prihodnji teden.

Odgovorov, kaj je narobe pri Urbani in ali se to dogaja vsem uporabnikom, pa (še) nimam. Za zdaj verjetno veliko primerov še ni bilo, kajti posodobitev na Android 10 je na voljo šele za telefone Google Pixel in peščico drugih, v Sloveniji zelo redkih. Toda ko pride na Huaweije ali Samsunge, bodo lahko težave množične, če prej ne bodo odpravili vzroka tega pojava.

Od obeh teh zadev je problem z mobilno denarnico tudi manj zoprn. Definitivno nadležen, ko se človek odvadi iskati denarnico in vleči kartice iz nje, ampak izguba možnosti plačevanja s telefonom za teden ali dva ni neobhodna. Vsak ima še vedno v denarnici ali doma v predalu primarne plastične kartice in jih lahko uporabi. Kot drugo pa »mrk« ne bo povzročil nobene spremembe, nič ni izginilo, ko bo aplikacija spet začela delovati, bi morali biti vse enako, kot je bilo prej.

Z lastnimi plačilnimi sistemi (Apple Pay, G Pay) ponudniki mobilnih platform še krepijo svoje monopole, njihova prednost pa je v tem, da vedno delujejo. Ne more jih (začasno) zminirati naključna posodobitev operacijskega sistema.

Pri Urbani na žalost ni tako. Posodobitev sistema, kot tudi menjava kartice SIM, izbriše stanje v aplikaciji, ga resetira na izhodiščno. Nekdo, ki bi se zjutraj hotel peljati z mestnim avtobusom in prej ne bi vedel, kaj se mu je zgodilo, bi bil v zagati. Vožnjo bi mogoče lahko plačal z Moneto (oz. Valú Moneto, mislim, da še obstaja) ali s fizično kartico, če jo ima (pri sebi), sicer bi bil mrzel. Tudi to ni nerešljiva situacija, ne bo pa prijetna, če se bo usul plaz uporabnikov s tako težavo. In Javni holding Ljubljana bi moral znova prisiliti k premisleku, ali je njihovo vztrajanje, da Urbana ne more biti »oblačna« storitev, upravičeno. Vsi, ki imajo digitalno kartico namesto plastične, prevečkrat zaidejo v opisano situacijo, očitno včasih kar zaradi zunanjih dejavnikov.

Po svoje razumem argument, da terminali na avtobusih in še kje niso povezani, in zato mora storitev delovali brez povezave, off-line. Ne razumem pa, zakaj ne bi mogel uporabnik, preden karkoli kočljivega počne s telefonom, prenesti svojega stanja (dobroimetja) v oblak. Potem pa bi se, ko opravi menjavo, posodobitev, karkoli že, znova vpisal v svoj račun in pretočil tiste evre nazaj na telefon. Na ta način bi se verjetno dalo urediti tudi mesečne in druge vozovnice, ki jih na telefonski Urbani še vedno ni, pa tudi nič ne kaže, da bi kdaj bile. Nasploh so pri tej storitvi obljubljali veliko več napredka, kot smo ga bili kasneje deležni. Pred kratkim so vsaj uvedli možnost polnjenja računa prek Telekomove nove mobilne denarnice Valú. Če imaš v njej kaj denarja, v Urbani samo poklikaš želen znesek in te evre preneseš iz ene malhe v drugo. Malo naokrog, ker bi še vedno lahko imeli tudi možnost polnjenja s kreditno kartico ali s povezavo v mobilno banko, ampak vseeno bolje kot prej, ko je bila na voljo Moneta. In novosti, kot je ta, mi dajejo upanje, da na razvoj Urbane na telefonu vendarle niso vsi skupaj pozabili.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja