Ko je škoda že storjena, bi Facebook umikal neprimerne vsebine!
Marjan Kodelja 12. marca 2021 ob 06:39

Vsakomur je jasno, da so lažne in na pol verodostojne novice rakasta rana svobodnih družb in da je internet njihov glavni vir. Laž je laž in ne more biti drugačnega pogleda. Še najmanj jo lahko opravičujemo s svobodo govora. Veliko škode napravi, zato jih ne bi smelo biti. Vendar družbena omrežja pokajo od lažnih novic. In še vedno bodo, kajti Facebook namerava umakniti le tiste, ki se tičejo covida 19 in cepljenja. Žal mu niti to ne uspeva najbolje!

Da so tokrat resni, je Facebook sporočil celo s slovenskim sporočilom za javnost, v katerem nas je prijazno opozoril, da se na svojih platformah prizadeva povezati ljudi s točnimi informacijami in zmanjšati število napačnih. Prejšnji mesec so se zavezali promociji verodostojnih informacij o cepivu in začeli odstranjevati objave, ki vsebujejo napačne podatke. Prav tako pa preprečujejo širjenje netočnih zdravstvenih informacij in obveščajo uporabnike o učinkovitosti cepiv. Hvalevredno, če bi bilo pravočasno in učinkovito. Škoda je namreč storjena oziroma vrag je že davno odnesel šalo. Preveč je bilo dokazano lažnih objav, ki nimajo nič skupnega s strokovnostjo. Lažne trditve, na primer, da je v cepivu strup, da ni učinkovito ali da povzroča neplodnost, so svoje poslanstvo dosegle. Posejale senco dvoma. Pri slednjih se Facebook ni izkazal. Najprej je trdil, da z njimi nima nič, drugič, da bi umik pomenil cenzuro, in ko se končno loti umika neprimernih vsebin, to običajno naredi z zamikom. Medtem pa jih vidi veliko ljudi.

Prelaganje odgovornosti na uporabnike?

Osebno sicer menim, da so tehnološka podjetja dobila preveliko moč. Ne bi smela odločati, kaj je primerno objave in kaj ne, vendar to počnejo že od prvega dne. Marsikaj neprimernega so dovolila, medtem ko so rdečo luč prižgale že ob najmanjši ženski prsni bradavici. Nikoli niso bila ščit svobode, kot se rada imenujejo, namesto tega vsiljujejo svoj pogled oziroma ameriški pogled, kaj je primerno v kulturi, obnašanju – pravzaprav na vse! Posipati se s pepelom potem, ko je Facebook celo leto dovolil, da se o teorijah zarot piše karkoli, je vsaj malce hinavsko. Dobršen del krivde za pandemijo lažnih novic imajo namreč ravno družbena omrežja, saj se po drugih informacijskih kanalih niti približno ne širijo tako hitro.

Nekritično smo sprejeli diktat družbenih omrežij, zato smo tudi sami delno krivi, da so takšna!

Še Facebooku je bolj kot ne jasno, da ne moremo preprečiti objave vseh »neumnosti«, zato se je namenil izobraževati uporabnike. Cinično. »Tisti, ki je najbolj kriv za bolezen, zdaj nudi zdravilo.« Želijo, da bi bili kritični do vsebine, tudi če se zdi, da je znanstveno podprta. Kako? Mehanizmi laganja so napredovali, da včasih niti najbolj izobraženi in vešči ne prepoznano laži od resnice. Kako naj uporabnik ve, da oseba, ki se izdaja za doktorja, to ni oziroma je, vendar preprosto brezsramno laže in si je čisto vse, kar je povedal, izmislil. Zakaj? Ker si želi odziva. Lažne novice mnogo bolj vplivajo na čustva, zato jih raje všečkamo. Ampak ravno Facebook si je izmislil algoritem, ki bolj odzivne objave prikaže več ljudem. Začaran krog. Lažna novica dobi več všečkov, zato jo Facebook hitreje širi, tudi če ve, da je lažna in ker jo vidi več ljudi, odziv rastejo. Predlagajo, da smo pozornejši in lažnih novic ne všečkamo, vendar sami ne mislijo spremeniti algoritma. Čeprav postaja vse bolj očitno, da je del problema. Predvsem pa predlagajo, naj ob novici vedno preverimo vir in nato razmislimo, ali je verodostojna ali lažna. Zakaj potem vira pred uporabniki ne preveri Facebook? A ne bi bilo to preprosteje in preprečilo glavnino škode? Kot bi Facebook, ki mu mimogrede grozijo protimonopolni postopki v Ameriki in v Evropi, rad odgovornost za porast lažnih novic prevalil na uporabnike. Spet smo tam, kjer smo bili na začetku. Družbena omrežja so dolgo trdila, da nudijo le okolje za objavo vsebin in da zato zanje neposredno niso odgovorne, kot so na primer za zapisano odgovorni klasični mediji. A ko služijo z oglaševanjem, tedaj je vsebina kar na enkrat njihova. Narobe svet!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Vedno razmišljate kritično in dvomite o vsem

To ne pomeni, da uporabniki za svoja dajanja nismo odgovorni. Ko Facebook znanega trosilca laži na spletu blokira za 30 dni, nadaljuje na naslednjem svojem profilu. V zadnji objavi blokiranega računa sledilcem jasno pove, kje mu lahko še naprej sledijo. Profilov ima veliko, zato svoje »poslanstvo« lahko nadaljuje. Čemu v tem realnem primeru Facebook ne blokira vseh njegovih računov, ko je povezava tako očitna in jasno dokazljiva? Ker nima interesa? In mimogrede, ta oseba je bila blokirana ničkolikokrat v zadnjih letih, vedno za mesec dni. Ker gre za verižnega kršilca, zakaj ga ne blokirajo za dlje? Samo sprašujem, kajti tudi glede tega imam jasno izoblikovano stališče. Tehnološko podjetje ne more biti hkrati tožnik in razsodnik, kaj in kdo je primeren. Zato imamo druge organe, organizacije in agencije. Naj se one spoprimejo z lažnimi novicami.  

Ločiti zrno od plev zna biti mnogo težje. Včasih ni dovolj »kmečka pamet«, čeprav jo še vedno zagovarjam kot prvi črto obrambe, potrebno se je priučiti veščine kritičnega mišljenja. Kako? Morda vam bo pri tem pomagalo orodje na tej STRANI. Razvili so ga na univerzi Uppsala, da bi dokazali hipotezo, ali lahko »trening« pomaga razviti sposobnosti prepoznave lažnih novic oziroma povečati digitalno pismenost. Orodje najprej s pomočjo štirih novic, med njimi je ena precej očitna resnična, a je lažna, in druga, pri kateri je ravno obratno, razloži na kaj moramo biti pozorni, kako preverimo vir, kako preverimo fotografijo, video in podobno. Sledi pet novic, s katerimi preizkusimo pridobljene veščine. Predlagam, da ga uporabite in se še sami prepričati, da je pravzaprav zelo uporabno!

Naslovna fotografija: DepositPhoto

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja