Evropska pravila so že večkrat poskrbela, da avtomobilski proizvajalci ne morejo gledati samo na ceno, ampak vgrajujejo pomembne varnostne tehnologije, če omenim samo ABS in ESC (sistem za stabilnost vozila). Naslednja taka potencialno zelo koristna zadeva je eKlic (eCall), ki bo obvezen od prihodnjega aprila, ampak še ne povsem. Kaj to sploh je in zakaj bi nas moral brigati?
Osnova vsega je v tem, da ima avto vgrajen mobilni telefon z aktivno kartico SIM, sprejemnik GPS in določena tipala, tako da sam pokliče na 112, če zazna, da se je zgodila nesreča, sočasno pa v klicni center pošlje določene podatke. Tako operaterji na drugi strani izvedo glavne informacije o nesreči – kje se zgodila, v katero smer je peljal avto, kako hitro, koliko je bilo potnikov, itd –, tudi če se ponesrečenci ne morejo pogovarjati. Vodja slovenskega centra za obveščanje (po domače številke 112) Boštjan Tavčar ocenjuje, da tak klic do njih pride tri do štiri minute prej kot klic očividca, čas prihoda reševalcev bi se moral skrajšat do 40 odstotkov. »Če bi nam uspelo s tem in novimi storitvami za številko 112 zmanjšati število smrti na cestah, bi bil prispevek v bdp večji kot je strošek vseh reševalnih sestav,« poudarja Tavčar. Uradna ocena je, da bi sistem na leto rešil 2500 življenj v Evropi. Vendar bo do tega plemenitega cilja verjetno trajalo še dolgo, ker še leta ne bodo vsi avti na cestah imeli eKlica.
Že leta 1999, torej skoraj 20 let pred dejansko uvedbo, se je pojavila prva ideja, da bi avto samodejno poklical na pomoč, kadar se zgodi hujša nesreča. Nato so nekaj let ti predlogi švigali sem ter tja, odhajali v predale, dokler jih ni v tem desetletju evropska komisija vendarle jemati resno in je evropski parlament aprila 2015 potrdil uvedbo sistema eCall z datumom 1. april 2018. Kar ni šala. Pravila določajo, da bodo morali biti od takrat naprej z ustrezno tehnologijo opremljeni vsi novi modeli osebnih avtov, ki bodo naprodaj v Evropski uniji. Modeli, homologirani pred 31. marcem prihodnjega leta, bodo še vedno lahko brez. Seveda bo možna naknadna vgradnja, ampak kdo se bo odločil zanjo? In iz izkušenj z ESC lahko napovem, da bodo proizvajalci vsaj cenejše avte še vedno prodajali brez eKlica, ker bodo s tem privarčevali nekaj deset evrov. Koliko so vredna človeška življenja, jih v kapitalistični miselnosti bolj malo zanima. Modul s povezljivostjo LTE (kasneje v idealnem primeru 5G), satelitskim pozicioniranjem (GPS, Galileo) in tipali v maloprodaji ne bi smel stati več kot sto evrov. Ta tehnologija je v vsakem telefonu, ki ima poleg tega še zmogljiv procesor, pomnilnik, zaslon, fotoaparat in vse ostalo, kar tu večinoma odpade.
Ima pa tudi sam sistem še nekaj neznank. V Sloveniji sicer deluje že več kot dve leti, s čimer je Slovenija ena redkih držav, ki ga je zagnala predčasno. Po Tavčarjevih besedah so nekaj deset klicev (ki niso bili testni) že dobili. Vendar še ni povsem zacementirano, kateri podatki se bodo prenašali zraven in kdo vse jih bo lahko še prejemal in obdeloval. Policija? Zavarovalnice? Še kdo tretji? Podatki se bodo sicer hranili šest mesecev, razen če sodišče odloči, da so potrebni dlje. Za upravljanje v »komercialne« namene bo država poiskala zasebnega partnerja.
Minuli teden sta organizacija Ertico in testni laboratorij Sintesio v Kranju organizirala preizkušanje storitve. Kot je razumeti, si vsi potencialni ponudniki še niso (bili) povsem na jasnem, kaj vse morajo podpreti in kako dobro delujejo njihove rešitve. Med ponudnike za avtomobilsko industrijo se želi uvrstiti tudi kranjski Iskratel, ki seveda ima izkušnje z brezžično in telekomunikacijsko opremo. Za zdaj avtov s pravim eKlicem še ni na trgu. Nekateri proizvajalci, denimo Opel s platformo OnStar, imajo združljive tehnologije. Ti so s centrom za obveščanje tudi sklenili pogodbo, da gredo klici v sili s tega sistema – samodejni ali če jih potniki sprožijo s tipko – tudi na 112. Vseeno se slabe pol leta pred zapovedano uvedbo zdi zadeva še rahlo nedorečena. Še posebej glede na pregovorno hitrost sprememb v avtomobilski industriji.
Brez komentarjev