Marsikoga še vedno »žuli« razširitev podatkovnega pomnilnika v telefonu, dokaj pereča je ta možnost tudi v prenosnih igralnih konzolah in celo v nekaterih prenosnikih, če so proizvajalci premalo radodarni z vgrajenim, nezamenljivim diskom SSD. Vsaj pri drugi od naštetih kategorij naprav se morda obeta zanimiva novost na tem področju.
V večini naprav, kjer je sploh še možno na kakršen koli način razširiti prostor za shranjevanje podatkov, za ta namen prevladujejo kartice mikro SD, ki pa so počasne, omogočajo branje in pisanje s približno 100 MB/s, in tudi ne dovolj zanesljive za dolgotrajno uporabo v vlogi dodatnega diska. Alternative obstajajo ali so na vidiku, vendar nobena ni standardizirana in široko podprta.
Nova Nintendova igralna konzola Switch 2 zahteva kartice mikro SD Express, ki omogočajo hitrosti blizu 1000 MB/s (medtem ko bi tovrstne kartice »polne« velikosti SD do skoraj 4.000 MB/s), kar je primerljivo hitrostim prenosa podatkov z zunanjega diska SSD (ali nanj). Bistveno bolje, a še vedno počasneje od vgradnih diskov m.2, kjer hitrosti čez 6.000 MB/s niso več nič posebnega, najnovejša generacija pa dosega in presega tudi dvakrat toliko. »Pohitreni« mikro SD sicer kot standard obstaja že šest let, vendar se za zdaj ni prijel, zahteva seveda še marsikaj drugega v sami napravi, da ta izkorišča dejansko hitrost, ki je na voljo. Zelo vprašljivo je tudi, če se lahko prime v prihodnje.
Pred leti je svoj poskus, ki se je nazadnje prav tako izkazal za neuspešnega, izvajalo podjetje Huawei, ki je uvedlo lastne »nano« pomnilniške kartice (Nano Memory Card). Te so bile dejansko v velikosti nano kartic SIM in so bile namenjene vstavljanju na isti pladenj v telefonu kot kartice SIM. S tem je odpadla možnost dvojnega SIM-a, kar sicer rešuje eSIM, toda vsaj možnost razširitve pomnilnika je ostala. Ker nihče drug ni zagrabil te rešitve in ker je tudi Huawei kmalu zatem v Evropi doživel zaton, je dandanašnji že praktično pozabljena. Njena poanta tudi ni bila v hitrosti, temveč v majhnosti oz. še bolj specifično v tem, da je bil za kartico v uporabi enak pladenj z ležišči za dve kartici SIM (in brez dodatnega za mikro SD).
Najnovejši taka kartica, rečejo ji kar »disk,« je Mini SSD, ki ga pripravlja kitajsko podjetje Biwin. Je za odtenek večja kot mikro SD (in še malo več kot nano SIM), vendar omogoča hitrosti branja do 3.700 MB/s in pisanja do 3.400 MB/s ter kapacitete 512 GB, 1 TB in 2 TB. S tem bi bila res primerna za igralne konzole, saj bi nalaganje iger z nje potekalo precej hitreje kot s katere koli druge od prej omenjenih možnosti. Tudi ta kartica gre v ležišče, ki se ga iz naprave izvleče s pomočjo igle, kot pri telefonih za kartico SIM. Nekaj kitajskih igralnih konzol naj bi v kratkem prišlo v prodajo s tem ležiščem, ali kartica lahko postane standard, pa je znova vprašljivo.
Brez komentarjev