Kljub dvomom dokazali, da je mogoče
Marjan Kodelja 20. septembra 2023 ob 06:08

Netflix je na dobri poti, da se zavihti pred tekmece. V rokah ima aduta, boljšega od Marvelovih, vojno zvezdnih in zvezdno steznih in edino sam lahko izniči od Japonca dane prednosti.

Če niso načrtovali, o čemer močno dvomim, potem se Netflix še kako zaveda, da mu je padla sekira v med. Fantazijska serija One Piece, dovolite mi, da občasno uporabim »Edini kos«, s čimer želim le poudariti občutke, ki me predajajo ob tej mojstrovini, je že presegla vse, kar je Netflix do zdaj naredil. O tem so si edini kritiki kot fanatični ljubitelji istoimenskega japonskega manga in anime, katerih ocene na spletnih portalih so si nadvse blizu skupaj. Veliko pove naslednje. Netflix ni podlegel ameriški politični in kulturološki korektnosti, kot so podlegli prenekateri producenti. Sanji v nekem trenutku brez sramu prižge cigareto (5. epizoda, 24 minuta, 34 sekunda), česar na ekranu ali v kinu nisem videl že dolgo. Pravzaprav sem pozabil, kdaj sem.

Saga One Piece je v vseh pogledih edinstvena. Eiichiro Oda jo ustvarja skoraj tri desetletja (od leta 1997) in v tem času praktično ni doživela večjih vzponov ali padcev. Razlog je preprost. Takoj je začrtal, kakšen bo konec in kdaj bo zgodba zaključena (2027), zato v vsem tem času samo raste in sledi poti, ki jo pozna on in njegovi uredniki. Nekateri ameriški stripi imajo celo daljšo brado, a pri njih nikdar ni bil začrtan jasen in nedvoumen konec. Vedno znova so pogrevali staro juho, junaki so umirali in se vračali iz onstranstva, kar je botrovalo zanimivosti in priljubljenosti, kot bi se ti vozili na vlakcu smrti. Gor in dol ter naokoli. To kakopak ni edina razlika. Liki Oda nikdar niso enostranski in preprosto dojemljivi. Ne moreš jasno reči, kdo je zloben in kdo dober, vsaj ne način, kot smo ga vajeni zahodnjaki, okuženi z Marvelovimi in DC-jevimi idejami. Večplastni so, zatorej je čisto mogoče, da lik, za katerega meniš, da je v osnovi na zlobi strani, ne naredi pričakovanega, saj se odzove kot junak. Celo liki, ki imajo neko vlogo v prvi sezoni (prvem arku) in se kasneje ne pojavijo več, ker so storili bridki konec ali preprosto niso več zanimivi, imajo vseeno pomembne reference kasneje v zgodbi. Zato ni napak, če si prvo epizodo pogledate večkrat in podrobneje. Posebej začetek prvega dela, prizor usmrtitve pirata Gol D. Rogerja, saj so med zbranimi na hitro prikazani liki, ki so pomembni v prvi sezoni oziroma bodo pomembni v kasnejših.

Seriji One Piece je uspelo zasenčiti Disneyjevo Ahsoka, ki je na konkurenčni pretočnik prišla ob istem času. Prav nič ne pomaga, da Disney+ objavlja po eno epizodo vsak teden, s čimer želi med gledalci načrtno ustvarjati nestrpnost in pričakovanje, kajti jasno je, katera je požela več zanimanja. Kar je svojevrstna škoda. Serija iz vsebinske zakladnice Vojne zvezd še zdaleč ni slaba. Nasprotno. Ena boljših je, pa vendar se preprosto ne more meriti z One Piece. Gledaš jo, kot gledaš vsako drugo, ne da bi res občutil čustva in značaj likov. Pravzaprav je vseeno, saj je jasno, kdo je tam dober in kdo slab. Sivin praktično ni. Medtem pa v One Piece takoj začutiš optimizem Luffija, prijazen cinizem Zora, matadorsko vzvišenost Kurota in tako naprej. Poleg unikatne zgodbe me je ravno to najbolj prepričalo, kajti to je nekaj, kar ravno tako pogrešam v večini znanstvenofantastičnih in fantazijskih serijah, za katere ne morem reči, da jih je zadnje čase malo.

Netflix sem in bom še nadalje kritiziral, ker mu »dol maha« in ne želi uslišati moje praktično edine želje. Ne tečnarim, ker je »tvorno« omejil deljenje naročnine, od mene pa tudi niste slišali, da bi komentiral cene. A zamerim mu, da noče in kot vse kaže, tudi ne bo poslovenil vsebin. Morda bi veljalo od njih zahtevati jasen odgovor, zakaj smo slabši od Hrvatov. Toliko bolj, ker morda One Piece, druga sezona je že potrjena, govori pa se, da se zna šov razvleči na več deset sezon, ne bo edini na tej kakovostni, vsebinsko unikatni in produkcijsko kakovostni ravni. Na poti je že serija Avatar, zadnji krotilec vetra. Ozadje le te je podobno. Izredna risana serija, ki ima še danes veliko skupnost ljubiteljev in odkrito rečeno, en zelo slab film. Če bo tudi ta serija narejena po enakih kopitih in brez vplivov takšne in drugačne korektnosti, potem ji uspeh ne more uiti.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
2 komentarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja