Zasloni s tekočimi kristali dominirajo že od začetka tega tisočletja. Počasi pa se utegne era LCD-jev prevesiti v zaključno fazo, kajti ključni proizvajalci se pripravljajo na prehod na druge tehnologije.
Samsung je objavil namero, da konec leta preneha izdelovati klasične zaslone LCD v svojih dveh tovarnah v Južni Koreji in še dveh na Kitajskem. S tem naj bi sprostil kapacitete za povečanje proizvodnje panelov s tehnologijo kvantnih pik, ki jih v končnih izdelkih oglašuje z oznako QLED. Podobno je konkurent LG že pred časom naznanil, do bo do konca 2020 v domačih tovarnah nehal izdelovati zaslone LCD za televizorje. Poudaril sem, da gre za konec proizvodnje klasičnih LCD-jev, ker tudi zdajšnji zasloni s kvantnimi pikami še vedno temeljijo na tehnologiji tekočih kristalov oz. so njena nadgradnja. Toda Samsung razvija novo vrsto ekranov s kvantnimi pikami, ki bo v osnovi temeljila na tehnologiji OLED.
Bistvena razlika med LCD-jem in OLED-om je v izvoru svetlobe. Pri tehnologiji LCD jo prispevajo sveteče diode (»ledice«) ob strani ali v ozadju zaslona, plast tekočih kristalov pa s svojim obračanjem deluje kot odprta pot ali zapora tej svetlobi, da lahko potuje naprej na barvni filter in ostale plasti, ki nazadnje sestavijo sliko. Število diod je vedno bistveno manjše (nekaj deset ali nekaj sto) kot dejansko število pik, ki jih je pri ločljivosti 4K čez sedem milijonov (7.372.800). Metoda kvantnih pik takoj za izvirom svetlobe doda še plast na svetlobo občutljive snovi, nekaj nanometrov velikih »pik. Ko te obsije modra svetloba – pri običajnih LCD-jih sveteče diode svetijo belo, pri zaslonih QLED pa modro – lahko sami zasvetijo v čistem rdečem ali zelenem odtenku. Tako skupaj z modro, ki gre naprej brez ovire, dobijo vse tri osnovne barve.
V nasprotju s tem je pri zaslonih OLED vsaka pika svoj izvor svetlobe. Manjši ekrani, za telefone in tablice ter prenosnike, imajo diode v vseh treh osnovnih barvah (RGB), medtem ko televizijski, te izdeluje zgolj in samo LG, uporabljajo bele diode. Težava te tehnologije je namreč v tem, da za diode uporablja organske spojine, ki se ne starajo vse enako in tako modra barva prej izgubi svetilnost kot rdeča in zelena. Zato pri televizorjih podobno kot za zaslone LCD uporabljajo barvni filter. Samsungova ideja pa je menda uporabiti modre diode, kot bi šlo za OLED, in pred njimi kvantne pike za ustvarjanje ostalih dveh osnovnih barv. Tehnologija je sicer še v razvoju in še ni primerna za množično proizvodnjo, toda v korejskem podjetju po navedbah dobro obveščenih računajo, da bi bila lahko prihodnje leto, ko bodo prilagodili omenjene tovarne, s čimer bi novo vrsto zaslonov v televizorjih ugledali l. 2022.
Samsung je v telefonih že v veliki meri prešel na zaslone OLED (označujejo jih kot AMOLED, ker se nekoliko razlikujejo od tistih v televizorjih), tudi vse več cenejših modelov opremlja z njimi. Zato si ni težko zamišljati, da bo z običajnimi LCD-ji v najmanj zmogljivih modelih vztrajal le še to in morda prihodnjo generacijo, ali pa bo tovrstne zaslone preprosto kupoval pri drugih dobaviteljih. Podobno bo najbrž pri televizorjih. Večina jih bo imela vgrajen zaslon s kvantnimi pikami, dražji (naj)novejše, cenejši pa kakšnega iz prejšnjih generacij.
Brez komentarjev