Kje je Telekomov Neo po petih letih in kako je spremenil dojemanje televizije?

Telekom Slovenije obeležuje pet let televizijske platforme Neo, na katero so v podjetju izjemno ponosni. Zagotovo je pomenila precejšen zasuk v primerjavi s prejšnjo ponudbo na področju IP TV in tudi ponujanja televizijskih vsebin nasploh. Vodilni operater se je takrat področja prvič lotil celostno in gledalcem zbral vsebine na enem mestu. V naboru še ni vseh in okolje se spreminja, toda smer je začrtana vsaj še za nekaj let, trdi Luca Borzatta, direktor razvoja produktov in storitev. Z njim smo se pogovarjali tako o strateških kot o tehnoloških vidikih Nea. V prvem članku se bomo posvetili predvsem razmišljanjem o »televiziji«.   

Dolgo, že vsaj desetletje lahko poslušamo in beremo komentarje, opažanja, napovedi o zatonu televizije. Pri tem večina tovrstnih opazovalcev misli predvsem na klasične programe, ki jih izpodrinjajo pretočniki in druge spletne video vsebine, kajti videa skupno verjetno zdaj gledamo več kot kadarkoli v zgodovini. »V zatonu je mogoče linearna televizija, torej oddajanje programa v živo. A še tega, tiste najbolj zanimive oddaje, mnogi pogledajo z zamikom. In televizija kot objekt zagotovo ostaja nekakšno središče gospodinjstva, ob njej se družina najbolj pogosto zbira,« o tem začne Borzatta. In nadaljuje: »Naši podatki sicer za zdaj ne kažejo trenda velikega upadanja gledanosti IP TV, celo rahlo rast opažamo, resda v promilih, pa vendarle. Kljub temu si ne delamo utvar, da bo še naslednjih 20 let linearna televizija ključna za  razvoj. Vemo, da bo šel trend vse bolj v smer pretočnih storitev, ki bodo gledalcem na voljo tudi prek naših paketov. Za nas ni velike razlike, ali agregiramo literarne programe ali pa vsebine na zahtevo. Kar znamo narediti je recimo potegniti naj vsebine ven iz različnih pretočnikov in jih na enem mestu pokazati uporabnikom.«

O pričakovanju, da bodo operaterski paketi nekoč sestavljeni pretežno iz pretočnih storitev, sem že pisal, in s tem se sogovornik v osnovi strinja. Vprašanje je zgolj, kdaj bo tehtnica, ki zdaj kaže še precej na stran linearnih televizijskih programov, prevladala na drugo stran. Kajti storitve, kot so HBO Max, Pickbox Now ali Voyo so že del paketov. »Moramo vedeti, da večina pretočnih platform poskuša priti do strank neposredno, mimo operaterjev, toda to uspeva le redkim, v Sloveniji morda Voyu.« Ob tem dodajmo, da se tudi slednji z res dobrimi številkami lahko pohvali šele od konca lanskega leta, ko se je dodobra zasidral v operaterskih paketih. »Da ponudnik pride do vsakega gledalca, rabi velik marketinški in prodajni vložek. Kar pomeni, da se z vključitvijo v našo platformo tega stroška znebi. Jasno, da se tako odpove delu zaslužka, a lahko pridobi več uporabnikov,« pojasnjuje sogovornik iz Telekoma. Še dvoje lahko dodamo k temu. Naročniki so pri operaterjih precej bolj »zvesti,« medtem ko se za odpoved posamične naročnine na pretočnik odločijo lažje. In so tudi navajeni na operaterske »trojčke«, potrebujejo jih nenazadnje zaradi hitrega interneta – tudi zato, ker se slednjega težko dobijo ločeno –, in če bodo v njih čez nekaj let Netflix (ta je za majhne operaterje ta čas največji zalogaj) in druščina namesto zdajšnjih izdajateljev TV-programov, se bo večina gledalcev s tem sprijaznila, četudi bi morda raje videla, da bi ostalo vse po starem.

To je sicer tudi zgodba Nea. Pri čemer pa je, tako trdijo v Telekomu, veliki večini ta platforma precej bolj všeč od prejšnje televizije, ki pravzaprav ni bila povsem primerljiva. »TV je konservativen medij, ljudje načeloma nočejo sprememb. Zato je vedno najprej nezadovoljstvo, toda vseeno je glavnina odzivov na Neo in spremembe znotraj njega pozitivnih,« zatrjuje Borzatta. Pred Neom smo poznali zunanje televizijske sprejemnike, ki so morda omogočali še kaj, poleg osnovne naloge pošiljanja televizijskega programa prek protokola IP TV na televizor, vendar ne dosti več od tega, in predvsem brez koncepta. Nakar so gledalci dobili agregiranje vsebin iz različnih virov, priporočilni sistem, glasovno upravljanje, igre, tudi upravljanje naprav pametnega doma in nakupovanje. Za zadnji dve kategoriji Borzatta priznava, da ju doslej niso dovolj dobro izpilili. Pametnega doma se Telekom ni lotil kot prvi operater, a tudi pri njem je zadeva hitro zastala. Niso dodajali novih podprtih naprav in širili nabora možnosti. Sogovornik za neuspeh tega področja krivi majhen slovenski trg, saj da to področje pritegne tja do pet odstotkov uporabnikov, kar ne opravičuje vlaganj. »V prihodnje nas čas nekoliko drugačna zgodba, vendar je še prezgodaj za razkrivanje podrobnosti.« Glede nakupovanja prek sprejemnika Neo oz. kar neposredno iz programa pa pravi, da so preprosto doslej imeli druge prioritete pri razvoju in da to še pride na vrsto.

Za preostale ključne vidike je prepričan, da so jim dobro uspeli in predstavljajo prednost pred konkurenco. Pri tem v prvi vrsti izpostavlja iskanje in priporočanje vsebin za ogled in glasovno upravljanje v slovenščini. »Trdim, da nihče drug ne zna na enak način iz dolgočasnih linearnih časovnic na enem mestu napraviti izkušnje praktično v slogu Netflixa. Po tem zagotovo izstopamo. Poleg tega nudimo premijske vsebine, kot je bil denimo film Barbie za izposojo skoraj sočasno s prikazovanjem v kinu. Res smo zato tudi dražji od konkurence, vendar nas tega ni sram, ker smo prepričani, da je storitev vredna svoje cene.«

Borzatta vidi v evoluciji IP TV tri večje mejnike. Prvi je bil sam pojav tehnologije, ki je prinesel popolnoma nov način prenosa velikega števila televizijskih programov do gledalcev. Zraven pa še vsebin, ki prej niso bile dosegljive na podoben način. Drugi preskok je bila možnost ogleda za nazaj, s tem se je količina vsebin znova povečala za nekajkratni faktor. Na začetku je bilo mogoče zamujeno gledati za tri dni nazaj, že nekaj časa je standard pri operaterjih sedem dni. Če dodamo zraven še Youtube in pretočnike, je jasno, da mora biti v ozadju nekakšno »sortiranje«, izpostavljanje želenega, predlaganje gledalcu, ki je v nasprotnem primeru lahko povsem izgubljen. Tu se s filtriranjem in agregacijo vsebin, priporočilnim sistemom in glasovnim upravljanjem po Borzattovih besedah zgodi tretja prelomnica.

Govorne ukaze menda uporablja kar 90 odstotkov gledalcev Nea, na mesec jih izrečejo več kot deset milijonov. V Telekomu so sprva uporabili Googlovo tehnologijo, toda kmalu so prešli na lastno, razvito v sodelovanju z zunanjim partnerjem (ne povedo kom, je pa menda vpletena tudi akademska sfera), in hitro ugotovili, da je natančnost rezultatov višja. Uporabljajo tehnologijo globokega učenja, t. i. nevronska mreža se z veliko količino besedišča in zvočnih posnetkov uči pretvarjanja govora v besedilo in izboljšuje sposobnost prepoznavanja izgovorjenega. Na ta način bi bilo možnost tudi sproti ustvarjati podnapise, kar je ena od morebitnih novosti v prihodnosti.

Naslovna fotografija: DepositPhotos