Kitajci gledajo fotografije vaših otrok! Kaj pa, če bi jih Američani ali kdo drug?
Matjaž Ropret 6. oktobra 2020 ob 10:45

Paranoja pred kitajskimi podjetji, ki se veje čez ocean, se mora nehati! Vse skupaj me že spominja na strašenje otrok z izmišljenimi bitji. Ameriški strah pred rumeno grožnjo nacionalni varnosti (komunisti!) je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni, a vseeno z njim terorizirajo cel svet.

Te dni je ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ki smo ga poleti spoznali tudi v Sloveniji, pri sosedih izjavil: »Noben hrvaški državljan, v to sem prepričan, si ne želi, da ima kitajska komunistična partija fotografije otrok, ki so na njegovem pametnem telefonu.«

To niso več nikakršni smiselni argumenti, če smo take v tej zgodbi sploh kdaj dobivali z one strani Atlantika, ampak strašenje na čustveni ravni. »Za naše otroke gre!« Prosim? Kaj naj bi Kitajci počeli in videli, česar drugi ne? Implikacija je, če prav razumem, da kitajski proizvajalci kar brez dovoljenja in celo brez vednosti uporabnika pretakajo fotografije z njegovega telefona na strežnike nekje Šenzenu ali kdo ve kje. In potem s temi fotografijami počnejo – nekaj. Karkoli je, zagotovo je podlo in pokvarjeno. Zelo dvomim, da v ozadju res poteka kaj takega. Varnostni strokovnjaki odkrijejo odtekanje informacij in »vohunjenje« v mobilnih brskalnikih in podobne sumljive prakse. Zagotovo bi prestregli tudi megabajtni tok fotografij, ki ga uporabnik ni sprožil.

V kolikor je minister imel v mislih nalaganje v oblačne storitve, v tem primeru kitajske (Huawei Cloud?), za katerega uporabniki vedo in so ga sami nastavili, pa sploh ne vidim v čem bi bil problem. In zakaj bi bilo kaj slabše, če se po zbirkah sprehajajo kitajski algoritmi in morebiti celo uslužbenci tamkajšnjih podjetij, kot če enako počno ameriški ali pa nenazadnje slovenski? Nasploh je problem s fotografijami otrok pretežno takrat, ko so javno objavljene na spletnih storitvah. Pa ne zato, ker bi jih imeli pri sebi in secirali ponudniki teh storitev, temveč zato, ker si jih lahko prosto ogledujejo uporabniki s slabimi nameni. Z ženo se drživa načela, da fotografij z otroci ne objavljava nikjer na spletu. Če so te fotografije skupaj z milijoni drugih nekje v oblaku, pa me ne skrbi pretirano.

Ameriški argument »kitajska podjetja gledajo fotografije vaših otrok« je enako brezpredmeten kot »kitajska podjetja prisluškujejo vaši komunikaciji.« Kot prvo, nikakršnih trdnih dokazov ni za te trditve. In, kot drugo, večina teh »svaril« se sliši in bere kot »vse bi bilo v redu, če bi mi obdelovali fotografije in prisluškovali.« Stvar je samo v tem, kdo ima potencialen dostop do infrastrukture, da lahko prestreza komunikacije. Če ga nekdo nima (več), potem zažene tovrstno mednarodno kampanjo, in še posebej po državah, ki si na vsak način želijo prijateljstva z ZDA in so zato bolj dojemljive za različne »pobude« o blokadah in izključitvah, vneto lobira proti kitajskim dobaviteljem.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Morda mi določeno kitajsko početje ni všeč. A tudi ameriško ne. Pa kakšno precej bližje domu. Nič od tega pa ni razlog za gonjo proti nekomu in uničevanje podjetij brez pravega razloga. Samo zato, ker lahko in ker je postalo prehuda konkurenca. Zahod naj pretežno sam sebi pripiše, da je v precejšnji meri pomagal ustvariti Kitajsko in njen tehnološki sektor, kakršen je danes. Vso tehnologijo in procese so imeli v deželi mnogih izumov in velikih dinastij več desetletij perfektno na dlani, da so lahko posnemali in izboljševali ter nazadnje v marsičem celo presegli izvirnik. Tako so zdaj sposobni enakih zakulisnih dejanj kot prejšnji nesporni vladarji tehnosfere in to gre slednjim izjemno v nos.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja
  • Bravo. Točno. Bili so dobri učenci, ki so se naučili – ne samo delati, temveč tudi ceniti svoje delo.

  • Odlično, odlično in še enkrat odlično. Žal ne morem razumet našega “hlapčevstva”, izredno malo je situacij, ko se postavimo zase in rečemo “ne, mi imamo pa drugačne poglede zaradi …”. Žal vedno znova nekomu lezemo v ri… in hočemo biti všečni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja