Kia XCeed (ročni menjalnik): Stvar okusa in uporabe
Matjaž Ropret 23. januarja 2020 ob 12:38

Odločitev za ročni ali samodejni menjalnik je vse bolj pogosto na meniju kupcev avtomobilov in več povezana samo s prestavljanjem. Pri znamki Kia, pa tudi kakšna druga ima podobno politiko, je z »avtomatikom« povezana še določena tehnološka oprema. Kar je po svoje razumljivo, a vendarle nekateri drugi proizvajalci tovrstnih razlik ne delajo. Novi XCeed sem že opisal v različici DCT, vozil pa sem tudi izvedbo z enakim motorjem in opremo, vendar s šeststopenjskim ročnim menjalnikom namesto sedemstopenjskega samodejnega. Tule so vtisi o razlikah, prednostih in slabostih enega in drugega.

Sedemstopenjski avtomatik oz. DCT za seboj potegne več postavk na seznamu opreme. V prvi vrsti radarski tempomat, pa še z njim povezane ustavljanje v zastojih, ohranjanje avta na voznem pasu, samodejno pospeševanje med prehitevanjem in način vožnje ter nepovezan hitri polnilnik USB. Zadnja funkcionalnost je rahlo nenavadna, nisem pa prepričan, da je hitro polnjenje v avtu komu pomembno. Veliko raje bi videl brezžični polnilnik v odlagalnem predalčku za telefon – ki je, mimogrede, premajhen –, vendar te opcije žal ni. XCeed s klasično ročico menjalnika in pedalom za sklopko je sicer enak, razlika je samo v vožnji, ki po eni strani zahteva nekaj več spremljanja dogajanja in »dela« ter ne doseže niti prve avtonomne stopnje (od petih), a je po drugi strani lahko tudi bolj tekoča, če se voznik nekoliko potrudi.

Osrednji zaslon se lahko uporabno razdeli na več “aplikacij”.

Za XCeeda sem že napisal, da so z njegovo obliko in merami dobro zadeli. Je ravno toliko višji, da je vstopanje lažje in preglednost boljša, a še vedno dovolj nizek, da ni kombijevskega občutka. Avto je po višini nekje na ravni povišanih izvedb kombilimuzin oz. karavanom (denimo Fieste ali Focusa Active in podobnih). Interier je v veliki meri enak kot pri klasičnem in karavanskem Ceedu, še največjo razliko tako vizualno kot uporabnostno naredi širši osrednji zaslon infozabavnega sistema. Zaradi prirastka dveh palcev oz. petih cm pri diagonali, je lahko na njem več vsebine, dve ali celo tri »aplikacije« naenkrat. Glede materialov in ostalega je vse enako, tako da notranjost daje kar dober vtis, ni pa najbolj razburljiva. Razlika je še v prtljažniku in naslonjalu zadnje klopi. Prvi ima v tej izdaji nekaj čez 400 l prostornine, naslonjala pa je mogoče podirati v razmerju 40:20:40 (pri najvišji opremi Stream), s čimer je mogoče ustvariti zelo uporabno luknjo za prevoz daljših stvari (smuči, palic, letev, …), če le niso predolge. Prostorskih čudežev ni, je pa XCeed vseeno bolj uporaben od običajnega, a hkrati ne dosti večji ali težji za manevriranje.

Če nič drugega, najnovejša pridobitev v družini Ceed ponuja najboljšo vožnjo od vseh, pa tudi eno boljših pri tej znamki sploh. Višje postavljene Kie so namreč pogosto stresale potnike čez luknje in grbine, tokrat pa je blaženje nastavljeno veliko lepše. Edino čez »ležeče policaje« ne gre najlepše. Pa tudi kompromis med udobjem in dinamiko je kar soliden, saj avto ponuja nekaj povratnega občutka vozniku, vsekakor veliko več kot karavan, nagibanja skozi ovinke pa je minimalno.

Za 1,4-litrski štirivaljnik lahko najdem tako pohvale kot kritike. Teče lepo, kar v dobi tresočih in glasnih trivaljnikov že malo pogrešam, pa tudi solidno hiter je XCeed z njim. Nima pa odločnih pospeškov in doziranja turbopomagala, obstajajo podobno veliki in zmogljivi motorji drugih znamk, ki so bolj zanimivi za bolj športno naravnane uporabnike. Na žalost niti poraba, kljub umirjenemu značaju, ni ravno nizka. Niti z ročnim menjalnikom je nisem uspel spraviti pod sedem litrov in pol na sto km, večinoma pa je silila bolj proti osmim litrom. Nekaj pribitka dodatne mase in večjega zračnega upora vendarle je, morda pa so tudi konkurenčni motorji bolje optimizirani. Velike razlike med ročnim in samodejnim

Vožnja z ročnim menjalnikom je lahkotna, četudi bi bili premiki ročice lahko za odtenek bolj gladki. Samodejni je odličen za lagodno vožnjo, opravke po mestu in podobno, hitrejša pospeševanja na odprtih cestah ali premagovanje (ovinkastih) klancev pa mu ne gredo tako sijajno izpod zobnikov, malenkost preveč je tuljenja v višjih obratih, še posebej v športnem načinu. Z ročnim se da vsemu temu lažje izogniti in lepše predvidevati, kakšna bo prava prestava za naslednji ovinek ali prehitevanje. Pri ročnem menjalniku ni voznih načinov, kar je po svoje logično, saj različni najbolj spreminjajo prav obnašanje menjalnika DCT, kakšnih razlik v trdoti volana ali podvozja pa nisem zaznal, tudi na podajanje moči motorja ne vem, če kaj dosti vplivajo. Veliko je torej odvisno od tega, kaj voznik pričakuje od avta in na kakšnih cestah ga najpogosteje uporablja. Za mestno premikanje in prevažanje otrok do šole bi vsekakor imel avtomatika. Če bi se vozil v službo čez kakšne hribe, bi zagotovo izbral ročni menjalnik. A kdo drug bi ravno v tem primeru storil obratno, ker ne bi hotel ves čas telovaditi z ročico skozi ovinke. Nekaterim je to v veselje, drugim ne.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Še najbolj bi bil v dilemi, če bi največ časa preživel na avtocestah. DCT s seboj prinaša radarski tempomat in delno avtonomno vožnjo, kar se sliši super in do določene mere tudi je, pa vendar ni idealno. Radar pogosto zavira prehitro in s tem po nepotrebnem prekinja tok vožnje, čeprav bi lahko reagiral veliko manj zaskrbljeno. Z običajnim tempomatom pa je precej več dela in pri gostejšem prometu ni uporaben. Cenovne razlike je 1800 evrov, zato gre nazadnje moj glas za »avtomatika«. Vseeno ponuja več udobja in se bolje poda karakterju tega avta. Komur je v prvi vrsti pomembna dinamika, verjetno že v osnovi ne razmišlja o XCeedu. Če bi bila v ospredju čim nižja cena, pa bi najbrž ročni menjalnik izbral v kombinaciji z litrskim trivaljnikom, kar zniža ceno še za dodatnih 1300 evrov. Za večino potreb je tudi tistih 120 “konjev” dovolj. Morda pa bi šel celo na močnejši 1,6-litrski stroj, ki premore 150 kW (204 KM).

XCeed je vsekakor tudi z ročnim menjalnikom zanimiv avto, lepo kombinira slog in zadovoljevanje vsakdanjih potreb. Vseeno pa s samodejnim ponuja še nekaj več za tehnološke navdušence in je tudi primernejši za vse, ki se jim z vožnjo ne da pretirano ukvarjati, ampak hočejo moderen, trendovski in uporaben avto.

HVALIMO
  • Trendovska oblika in obvladljiva velikost
  • Solidno prostora v kabini in prtljažniku
  • Dober infozabavni sistem
  • Presenetljivo neSUV-jevska vožnja
GRAJAMO
  • Določena tehnološka oprema je rezervirana za samodejni menjalnik
  • Motor skriva svojih 140 “konjev”
  • Poraba pa je kljub temu rahlo visoka
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Za moje pojme je to trenutno najbolj atraktivna Kia. Če bi imela na nosu še Mercedesovo zvezdo, bi bila lahko pa cena še vsaj dvajset jurjev višja, pa ne bi nihče nič protestiral.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja