Kia Ceed Fresh 1.0: Največ nezaznavnega avta za vaš denar
Matjaž Ropret 7. maja 2019 ob 15:16

Kia bi morala zamenjati svoj slovenski slogan. Ne zato, ker kupci ne bi dobili veliko (kaj je največ, je relativno, a vsak se lahko hvali s tem), ampak zaradi percepcije. Zdi se mi, da ponavljanje tega rekla, skupaj s precej poceni oblikovno zasnovo oglasov, zakriva napredek, ki ga ta znamka z izkazuje z vsakim novim modelom. No, mogoče bi tudi naveza nemškega oblikovnega centra, korejske centrale in slovaške tovarne pri najpomembnejših modelih lahko bila rahlo drznejša. Po drugi strani pa zdaj končno drži, da s Ceedom ponuja zelo lepo zaokrožen paket, ki ga je treba prodajati kot celoto, vključno s cenovno pozicijo, kajti posamezne dele bi vseeno težko označil za hudo izstopajoče.

Prejšnji Cee’d  – še z opuščajem, ki so ga zdaj, hvalabogu, em, opustili – je bil dober avto, vendar z resnim primanjkljajem na nekaterih področjih. Tako evropska kot japonska konkurenca je denimo ponujala veliko več užitka za vnete voznike, bistveno obsežnejšo aktivno varnost in pomoč, sodobnejšo digitalno zabavo in pa naprednejše bencinske motorje. Še posebej tu korejski »golf« res ni bil konkurenčen, vse dokler niso malo pred odhodom starega le vpeljali dolgo napovedovanega turbinsko podprtega litrskega trivaljnika po vzoru Forda in bolj ali manj vseh ostalih. Ta je poganjal tudi testirani novi model, ki pa je zdaj napredoval v praktično vsem.

Najbolj vsekakor pozdravljam, da Ceed zdaj ni več umeten, popolnoma nedoživljajski avto za voznika. V dinamiki ne ogroža razrednih prvakov, je pa dovolj zanimiv, da človek ravno ne zaspi za prijetno oblečenim in oblikovanim, a morda za kanec prevelikim volanom. Ko avto nekam usmeriš, imaš približen občutek, kako bo tja tudi šel. In tudi sopotniki se bodo počutili dobro, kajti čez grbine in luknje se avto pelje precej lepo, tudi na 17-palčnih kolesih, skozi ovinke pa jih ne ziba. Ni vrhunska, je pa lepa kombinacija udobja in čvrstosti, vsekakor svetlobna leta boljša od Kiinega lastnega Nira, ki ni ravno razvajal s premetavanjem po slabših cestah, teh pa v Sloveniji ne manjka. Biserček je tudi dolgo pričakovani motor. Mrzel je nekoliko glasen, potem pa lepo brbotajoč in še posebej v višjih prestavah presenetljivo miren. Celo nekaj živahnosti pokaže in predvsem ima čisto dovolj moči za avto, ki ga mora poganjati. Mogoče bi bil zadosten tudi za karavana, vsekakor nisem imel občutka, da bi nas »samo« 120 konjev kdaj omejevalo, četudi je bil avto kar dobro naložen. Edino poraba se mi ni zdela vrhunska, saj nikakor ni padla pod sedem litrov na sto km, kar pa vsaj delno pripisujem tudi (ne ravno premijskim) zimskim gumam, ki so bile v času testiranja še nameščene. Ročni šeststopenjski menjalnik je pri tem motorju pravilna izbira (samodejni je na voljo pri štirivaljnem 1.4 in pri obeh dizlih), premikanje ročice pa spremlja hecno klikanje, kot bi pritiskal na miško ali kaj takega. Klik-klik iz ene prestave v drugo.

Voznika in potnike zdaj razvajajo tudi nekatere tehnološke pridobitve, ki jih prej osrednji Kiin model ni bil deležen v taki meri. Infozabavni sistem ima od opreme Fresh, kakršno je imel testni Ceed in ki je srednji od petih nivojev, že največji zaslon, kar jih je na voljo. Na osmih palcih sta med drugim spodobna kamera za vožnjo nazaj in navigacija s kartami TomTom (s sedemletnimi posodobitvami), pa tudi vse ostalo, kar človek pričakuje. Edino podpora za Android Auto in Carplay šele prihaja. Uporabnost tega sistema je dobra, mogoče je grafika malo risankasta in nekateri konkurenčni sistemi ponujajo zaslon z boljšo ločljivostjo, toda temu kaj dosti ne manjka. Med različnimi prikazi oz. funkcijami lahko uporabnik preklaplja s fizičnimi tipkami pod zaslonom, kar je priročno, v uporabniškem vmesniku pa se občasno prikaže tudi ikona domov, ki ponudi razdeljen pogled z več zadevami na ekranu, ne eno samo (denimo navigacijo ali glasbo). Iz navigacije gredo podatki o prometnih znakih še na zaslon med merilniki (vsaj mislim, da je tako, ker oprema Fresh nima prepoznavanja znakov). Ta zaslon je majhen, ampak lep in informativen. Na njem so lahko podatki o poti, navigacija, prikaz asistenčnih sistemov, radio oz. glasba in tako naprej. Celo več informacij prikaže, a ne tako atraktivno kot »aktivni« zasloni, ki marsikje že popolnoma nadomeščajo merilnike. Na žalost se digitalnega radijskega sprejemnika (DAB+) ne da dobiti, upamo, da se to spremeni čez kakšen mesec ali dva z novim modelnim letom. Brezžično polnjenje telefona pa je treba doplačati. Sicer samo 90 evrov, a tega verjetno ne bo storil nihče, razen če se bo odločil morebiti še za žaromete LED ali kaj drugega. Nasploh pa mislim, da se Kie večinoma prodajajo iz zaloge.

Med naprednimi pomočniki vsekakor najbolj pozdravljam tistega, ki ga bo večina uporabnikov srečala najmanj pogosto – samodejno ustavljanje oz. zaviranje. V tej opremi še ne prepoznava peščev in kolesarjev, a je vseeno več kot dobrodošlo, če vozilo spredaj počne kaj nepričakovanega ali se kaj nenadejano pojavi na cesti. V mojem tednu s Ceedom ni zares zaviral, je pa nekajkrat nazakal možnost, da bi začel, a sem potem sam reagiral in mu ni bilo treba. Sicer pa zna tudi popravljati volan, če voznik prevozi črto, ne da bi to nakazal s smerniki. Ali pa samo opozarja na to, kajti popravljanje, ki je sicer dovolj nežno in natančno, je lahko na določenih cestah moteče. Seveda pa odlično na avtocesti. Kupci Ceeda z ročnim menjalnikom se bodo morali zadovoljiti z običajnim tempomatom. Saj funkcionira in lahko se ga nastavlja, a vseeno bi rad radarskega. Ne vidim razloga, zakaj bi moral biti vezan na samodejni menjalnik, saj popolno ustavljanje in speljevanje ni njegova ključna funkcija. Od tehnologije pa mi je bilo všeč še odklepanje in zaklepanje s ključem v žepu, ki je sicer izvedeno s črno tipko v vsaki od »kljuk«, kar ni najbolj ugledno, a v praksi deluje precej bolj zanesljivo kot površine za dotikanje, ki enkrat zaznajo prste oz. dlan, drugič pa ne.

Vizualno je Ceed s srednjo opremo presenetljivo atraktiven. Zaključki, detajli, obrobe, platišča, vse to bi bilo lahko za zahtevano ceno na nižjem nivoju. Je pa res, da avto to rahlo rešuje, kajti spredaj so se kar potrudili z oblikovanjem, ko so prišli do stebrička C, pa so že izčrpali večino idej. Prav tako so materiali zgledni znotraj, zelo malo je trde plastike in več kot običajno pri avtih za tako ceno mehkih oblog. Šiv čez armaturno ploščo mogoče ne bi bil nujen, razbije pa monotonost. Visoko postavljen zaslon štrli kot kakšna tablica, smo pa že ugotovili, da so take postavitve, čeprav oblikovalsko nekoliko lenobne, glede varnosti boljše kot lepa integracija nekam nižje. Na volanu in levo od njega je mogoče za odtenek preveč tipk, za katere je treba kar nekaj raziskovanja, da za vsako ugotoviš, kaj točno počne.

Prostorsko je Ceed prav tako storil velik korak naprej. Tako spredaj kot zadaj je zagotovo nad razrednim povprečjem, v prtljažniku pa je v dveh nivojih (zaradi česar ni nakladalnega roba) 395 l volumna. Tudi glede tega redko kateri konkurent ponuja več, res pa je, da prav zaradi tega dvojnega dna ni toliko višine za kovčke in podobno kot pri kakšni drugi kombilimuzini. Na voljo sta dve kljukici za vrečke in nekaj razširjenega in poglobljenega prostora na obeh straneh, kamor se tudi da umakniti kakšno malenkost, ki bi se sicer vozila sem ter tja. Hvalevreden je še dostop do pritrdišč isofix, saj pokrovčkov čeznje sploh ni treba umikati, ker imajo vzmeti. Za družinsko uporabo je Ceedova kabina zelo primerna, glede prtljažnika pa bi vsekakor prav prišel karavan. Ali pa mogoče SUV, ko ga bo Kia izdelala.

Kiin še vedno osrednji model je v novi izdaji nedvomno veliko pridobil in ponuja dobro vrednost za ceno. Z opremo Fresh in kovinsko barvo stane slabih 21 tisočakov, na kar kupec dobi 1500 evrov popusta, če plača takoj, ali 3000 evrov, če se odloči za lizing (financiranje). Približno 19 tisoč evrov za všečen in uporaben avto, ki mu od želene opreme manjkajo zgolj DAB, radarski tempomat in žarometi LED, pa se mi glede na trenutno dogajanje na avtomobilskem trgu zdi dobra cena. S pripisom, da je to pač avto, ki ga kupuješ z glavo, ne s čustvi. Podobno kot nekateri, prav tako korejski telefoni, dobi kljukico v skoraj vsaki kategoriji, a v nobeni zares ne izstopa. To Kii še ostaja za naslednjič. Stinger je že korak v to smer, zdaj morajo podobno miselnost prenesti še v mainstream.  

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja