Kešu še ne, klasični denarnici pa so šteta leta
Matjaž Ropret 25. oktobra 2018 ob 06:55

Bomo res kdaj živeli v svetu brez gotovine? Nič keša, samo kartice ali kakršna koli že bo pojavna oblika digitalnega denarja. Ne vem, domnevam pa, da še ne prav kmalu. Izdajatelji kartic, kot je Mastercard, sicer govorijo, da smo že blizu, in nekatere države, sploh skandinavske, aktivno delajo na tem. Mislim pa, da se za zdaj lahko pogovarjamo kvečjemu o brezstičnem svetu in prehodu na plačevanje s telefoni ter nosljivimi napravami. Slovo papirja naj kar še počaka.

Omenjal sem že številke glede brezstičnega plačevanja, ki zdaj predstavljajo že dve tretjini nakupov s karticami in se število transakcij z njimi vsako leto skoraj podvoji. Hkrati pa raste tudi ponudba in uporaba nadomestil za kartice. Mobilne in nosljive denarnice prodirajo. Ne izredno hitro, a vendarle. V največji slovenski banki so se že sredi poletja pohvalili z več kot sedem tisoč uporabniki njihove mobilne denarnice NLB  Pay in več kot 40 tisoč transakcijami s telefoni, nedvomno pa številke rastejo. In še precej višje bi bile, če bi se dalo plačevati z jabolčnimi telefoni, toda Apple še naprej NFC drži ekskluzivno za svojo platformo Apple Pay. Malo manj glasna sta Intesa Sanpaolo in A banka, ki tudi že ponujata tovrstno rešitev.

Zagotovo se bo zabavi kmalu pridružila še kakšna banka. Dobro obveščeni viri pa napovedujejo tudi širitev na pametne ure. Menda je v igri sistem Garmin Pay. Te naprave bi bile lahko še posebej uporabne takrat, ko telefona nimamo pri sebi, mogoče niti ne kartic, uro ali prstan pa se da vedno nositi, tudi na plaži ali v savni. Potem pa so tu še koncepti, kot je povezan avto. Nekoč, morda v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti, se bo dalo bencin plačati neposredno iz kabine. Ali pa (glasovno) naročiti kavo ter sproti potrditi plačilo. Potem se je treba samo zapeljati do tja, kjer to kavo tudi skuhajo.

Širi ali bolje rečeno popolnjuje se tudi mreža plačilnih mest, ki podpirajo brezstično tehnologijo. V NLB trdijo, da je Slovenija glede tega zelo razvita. Ta čas je menda 93 odstotkov terminalov POS opremljenih z NFC. V Evropi jih je dobri dve tretjini. Na zadnjih službenih poteh sem tudi sam opazil, da niti Pariz niti London s tem nista tako dobro opremljena kot Slovenija. Veliko pogosteje sem vlekel iz žepa denarnico in iz nje kartico ter jo vtikal v terminal, kot to še počnem doma. Tu pretežno plačujem s telefonom. Predstavnik Mastercarda v Sloveniji Luka Gabrovšek napoveduje, da bodo v nekaj mesecih vsi terminali POS podpirali brezstično plačevanje.

Prenašanje brezstičnih kartic naokrog ni prav nič nevarno. Domneve o krajah “na daljavo” so samo to – domneve.

Pa še malo o mitu, da lahko nepridipravi evre iz denarnic jemljejo kar s tem, da se sprehajajo med množico in tiščijo lažne terminale POS k zadnjicam, torbicam ali jaknam. Češ da bodo aktivirali brezstične kartice in vsakič prenesli kakšnih deset evrov. To je prav zares mit, doslej o čem takem še nismo slišali, pa tudi ni velike verjetnosti, da bi. Najprej je stvar fizično težko izvedljiva. Tatovi bi morali biti res zelo blizu s tem »čitalnikom«, verjetno preveč blizu, da jih ne bi opazili. In kartica v denarnici ali žepu bi morala biti osamljena, če jih je več skupaj, ne bo nobena reagirala.

Naprej – lažni terminali POS ne obstajajo. Vsako plačilno postaja izda banka oz. finančna institucija, kdor bi jo zlorabljal za fiktivna plačila, po domače krajo, bi moral hitro prenehati s tem početjem. In če bi se to res dogajalo, bi banke ter izdajatelji kartic povrnili škodo komitentom, zatrjujejo v Mastercardu. Potem pa je tu še ena stopnja zaščite. Najvišji znesek za brezstično plačilo brez vpisovanja PIN-a je omejen. V Sloveniji na 15 evrov, v nekaterih drugih državah na malo več, a nikjer ni prav visok. Po 50 evrih v enem dnevu ali na vsakih pet transakcij pa je treba prav tako vtipkati štirimestno številko. Tudi če bi komu uspelo krasti na ta način, bi moral srečati precej mimoidočih, da bi se mu kaj poznalo. Vendar dejansko ni razloga za strah pred takimi scenariji.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja