Ker je večina zaslona črnega, potem gotovo pokuri manj
Marjan Kodelja 8. marca 2019 ob 06:30

 »Dark mode« oziroma temni način, ki ga poznajo nekatere aplikacije, varčuje z energijo. Ni narobe, da ne bo pomote, a brez dodatne razlage je takšno podajanje informacije brezpredmetno in dvoumno.

Zaslon je med najbolj »potratnimi« deli vsake naprave, zato je včasih tudi malenkostni prihranek opazen. Površna logika pa nam veleva, da za črtno piko ni treba energije, saj je ugasnjen zaslon pač črn. Ampak gremo lepo po vrsti. Najprej s preprostim vprašanjem. Katerih telefonov je ta hip več? Takšnih z zaslonom LCD ali onih z zaslonom OLED? Onih z lcdji kajpada, o tem ni dvoma, ti so v večini. Zaslone OLED so na primer iPhoni dobili šele z modelom X, v Androidnem taboru pa jih imajo nekateri, a ne vsi premijski modeli, od lani pa tudi par njih nižje cenovne kategorije.

Začnimo torej z delovanjem zaslona LCD. To sem zapisal že večkrat, a če storim še enkrat, škode ne bo. Zadaj ali ob strani je velika ali več majhnih “žarnic”, njihova svetloba pa proti površini prodira najprej skozi prvi polarizacijski filter, nato skozi plast tekočih kristalov, ter nadaljuje skozi barvni in na koncu še drugi polarizacijski filter. Plasti je v resnici še več, a te so dovolj, da razumemo osnovni princip delovanja zaslona. Če ne bi bilo plasti tekočih kristalov, svetloba ne bi prodrla do površine, kajti filtra imata nasprotni polarizaciji. Žarnica zadaj ves čas sveti in porabi, kolikor pač porabi, pa ni važno, kakšne barve je pika ali pa cel zaslon. Črna pika pa vse skupaj še dodatno zaplete. Močno poenostavljeno povedano so tekoči kristali v osnovi obrnjeni tako, da vpadno (vodoravno) polarizirano svetlobo zasučejo (spremenijo polarizacijo) in s tem omogočijo svetlobi pot skozi drugi filter. Da jo ta blokira, je treba kristalom z električnim tokom spremeniti položaj, zaradi česar ne obrnejo polarizacije. Paradoks – črna pika zaslona LCD je tako pravzaprav ena velika požrešnica električne energije, ker namreč sveti osvetlitev zaslona (tudi če samo določen segment) in so hkrati pod tokom kristali. To pomeni, da zaslon LCD porabi vsaj za odtenek več energije za prikaz temnega načina, kot za prikaz običajnega.

Stvar pa se obrne, ko v enačbo stopijo zasloni OLED. Vsaka pika na njih je svetlobni vir -žarnica – in če na njej ni toka, potem pač ne sveti in pika je temna. Ti zasloni pa res porabijo manj v temnem načinu, vprašanje pa je, koliko se privarčevana energija pozna v času trajanja baterije. Zagotovo ne omembe veliko, če je v temnem načinu ena ali dve aplikaciji, pa še to ne ves čas.

Slišal sem tudi, da temni način blagodejno vpliva na oči, predvsem zvečer, ko je okolica temačnejša. Verjetno, ker v tem primeru zaslon seva manj modre svetlobe, za katero vemo, da slabo vpliva na bioritem, v skrajnem primeru namreč lahko pretiravanje s strmenjem v zaslone pred spanjem povzroči nespečnost. Ampak to smo vedeli že prej in nekateri telefoni in tablični računalniki sami, drugim pa lahko ročno spremenimo zaslonske nastavitve v očem bolj prijazne. Rezultat pa je podoben, kot če bi aplikacijo »naštimali« v temni način, za katerega menim, da je prej poteza, ki sproža zanimanje za neko aplikacijo, kot pa za nekaj, kar ima večji vpliv na uporabniško izkušnjo uporabe mobilnih naprav. Ampak, kar ne škoduje, ni odveč in naslednja različica Androida naj bi temni način povzdignila v sistemsko funkcijo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja