Kdo je poklican, da zasnuje pametno mesto?
Marjan Kodelja 11. junija 2018 ob 06:00

S pametnimi mesti je tako kot z istoimenskimi domovi. Če rešijo konkretno in vseobsegajočo težavo, potem imajo smisel, kot prikaz tehnološke odličnosti pa bodo kratkega daha.

Najprej moramo narediti študijo uporabnosti, nato izvedljivosti, premisliti, kako se zadeve lotiti, pogledati, če so na voljo evropska sredstva, izvesti pilotski projekt, oceniti njegovo uspešnost, izvesti javno naročilo, …

Nikogar nisem spraševal, kdaj bo kakšno od slovenskih mest postala pametno, gotovo pa bi bili odgovori zelo podobni, če bi odgovarjali politiki ali uradniki. Z navdušenjem sem namreč pred kratkim poslušal predstavnike Telekoma Slovenije, kar pet njih, ki so si vzeli čas le zame ter mi razložili veliko, od tehnologije pa do poslovnih razlogov, zakaj razmišljajo o napravah internetna stvari (iot) in zakaj so ustanovili laboratorij, kjer lahko zainteresirani preizkusijo svoje zamisli. Gre za prihodnost, našo in njihovo. Za iskanje novih poslovnih priložnosti, kajti zavedajo se, da v nedogled ne bodo mogli udobno živeti le s prodajo komunikacijskih storitev. Prav je, da tako razmišljajo, kot je tudi prav, da razmišljajo o rešitvah, ki bi po njihovem mnenju meščanom povečala udobje, varnost in nasploh radost do življenja. No ja, pa tudi zasebnost meščanov bo treba spoštovati, o čemer smo se takisto strinjali. Navdušujem se nad vsem novim, tehnološko naprednim, pričakujem pa tudi spoštovanje človeške zasebnosti. Ne zavračam pa vsega novega le zato, ker ima dimenzijo takšne in drugačne zlorabe.

Pametno mesto je lahko marsikaj, tisto prvo in načeloma dokaj preprosto pa je opremiti parkirna mesta s tipali zasedenosti. Deset let naj bi ta zdržala, če bi se zanašala na prenos majhnih količin podatkov, pa še to po potrebi, prek primernega omrežja. Lora je omrežje z dosegom med 5 in 8 kilometrov, ki deluje na prostih frekvencah, zato ga (skoraj) vsak lahko postavi. Operaterji na drugi strani pa imajo dve možnosti, ozkopasovni (narrowband) iot ali LTE kategorije M1. Prvi omogoča hitrost do nekje 100 kb/s, prehodi med celicami pa niso možni, hitrost drugega naraste na 1 MB na sekundo, pa še prehod je možen, s tem pa stalna povezljivost, če je tipalo na primer v vozilu.

Omrežje, takšno ali drugačno, pa potrebuje vozlišča. Tu nastopi pametna obcestna svetilka, ki v polni konfiguraciji menda stane prek 25 tisočakov. Spodaj polnilnico za električno vozilo, ne super hitro in s tem tokovno požrešno, temveč bolj skromno (11 ali 22 kW), v sredini so tipala (štetje prometa, kakovost zraka, temperature, vlažnost) in kamera z video analitiko (prepoznavanje predmetov, oseb in dogodkov), zgoraj LED-sijalke, osnovna naloga je še vedno osvetljevanje okolice, čisto na vrhu pa antene. Ker je eno izmed omrežij Wi-Fi (pa tudi Bluetooth), manj zmogljive obcestne svetilke pa lahko postavimo na primernih razmikih, je tudi lažje izvesti javno brezžično omrežje. Poleg tega, da obcestna svetilka šteje promet, okolico tudi nadzira. Sproži klic na pomoč, če zazna prometno nesrečo ali nekdo pritisne gumb za klic v sili na njej. Prek omrežja Lora so nanjo priključena oddaljena okoljska tipala ali pa tipala na parkirnih mestih.

To je le majhen del pametnega mesta, kot si ga je zamislil operater. Oziroma ima načeloma narejen tudi poslovni plan zanj. Kaj pa druga stran? Mesto. Menda je v Ljubljani oseba zadolžena za izgradnjo pametnega mesta in videli bomo, ali se bo kaj premaknilo. Za začetek bi se lahko (moralo?) mesto z zasebnimi lastniki parkirišč zmenilo, da bi uporabniki lahko povsod plačevali tudi z Urbano (kartico ali aplikacijo na telefonu). Če ne bo šlo drugače, pač na trdo. Zdi se mi normalno, da poslovni subjekt v nekem mestu priznava splošno sprejeto plačilno sredstvo. Ni nujno, da je to edino, lahko je le ena od možnosti. Ampak to bo le začetek. Mesto ne sme le gledati, kaj nudijo operaterji in drugi morebitni ponudniki, znati mora oceniti, kaj je tisto, kar potrebujejo meščani. Ker smo od mesta do mesta različni, ne moremo nekritično kopirati rešitve od drugod ter pričakovati, da bodo tudi tu uspešne. Drugače povedano. Najprej bo treba najti težave, ki se tičejo večine meščanov, ter jih s pomočjo naprav interneta stvari ustrezno rešiti. Vpogled na prosta parkirna mesta na zaslonu telefona je morda ena. Druga je čim bolj natančna informacija o kakovosti zraka na mikrolokacijah mesta. Ne le v mestu kot celoti.

Še marsikaj bi se dalo najti in rešiti, če bi staknili glave in začeli delati. In ko bi rešili večje težave, bi se lotili manjših. Tako nastaja pametno mesto, postopno in po pameti. In če bo Telekomova svetilka rešila kakšno od težav, potem bo uspešna, drugače ne. Nima namreč smisla postaviti par njih, temveč čim več. Tudi zato, ker so pametne in če v okolici ne bo ljudi, tudi ne bodo svetile. Morda bo zato svetlobna onesnaženost mesta nižja in bomo meščani lahko nekoč spet občudovali zvezdnato nebo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Telekom ima tukaj svoje interese.
    Prebivalce Ljubljane in tiste, ki dnevno migrirarjo v/iz mesta, pa bi gotovo precej bolj zanima inteligenti sistem semaforjev, ki bi povečal pretočnost. Včasih smo govorili tudi o zelenem valu, ampak takrat AI še ni bil tako zelo razvit pojem.
    Kdaj bo MOL tole dal na dnevni red (skupaj s kakšnim javnim podjetjem)?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja