Kdaj bo končno konec zaničevanja intelekta gledalcev? (#videonapovednik)

Marjan Kodelja • 23. avgusta 2023 ob 06:28

Bosta seriji, ki jima je premiera napovedana konec tega meseca, spremenili odnos tistih producentov, ki so arogantno prepričani, da s široko razprtimi rokami pograbimo čisto vsako »sranje« in bomo potem še tiho?

Aroganca se je vpila v vse pore zahodne civilizacije. Nikogar ni sram lagati oziroma, kot bi dejali, olepšati resnice. Če nisi nadvse pozoren, potem boš na primer nekritično verjel, da ima nova športna ura najboljšo baterijo in najbolj natančen satelitski sprejemnik na svetu, čeprav je resnica ta, da so konkurenčni izdelki to isto nudili že pred letom ali več. To je samo en primer iz zvrhanega koša nebuloz, ki smo jim priča praktično na vsakem koraku. Tudi ali predvsem ob premierah serij.

Razen redkih izjem so me serije, s katerimi so me letos nagradili pretočniki, delno ali v celoti razočarale. Toda začel bom drugje. Pred časom me je navdušila Nemogoče (The Nevers, 2021), ki je vsaj po mojem mnenju obetala. A očitno optimizma niso delili lastniki pretočnika HBO Max. Po tihem so umaknili že objavljene epizode polovice prve sezone, menda, da so lahko prenehali plačevati avtorske pravice, in odpovedali objave (posnetih) epizod druge polovice. Kdor si jih želi ogledati, mu preostane iskanje po pretežno nelegalnih spletnih virih. Kakšna škoda! Nezemeljska bitja v viktorijanski Angliji nimajo domovinske pravice.

Toliko »za nazaj«. Kaj pa letošnje serije? Ne bom omenil vseh, le one, ki so se mi najbolj vtisnile v spomin. Očitno je, da so med pretočniki razlike. Apple ni zapadel v inflacijo vsebin ter skrbneje pazi, kaj se splača ekranizirati in kako. Serija Silos je zato ena boljših, ki sem jih gledal letos, čeprav mi postapokaliptične zdrahe niso najbolj pri srcu. Podobno velja za HBO-jevo serijo Zadnji izmed nas (The Last of Us). Četudi ti zombiji niso všeč, te serija ne bo razočarala. Tako zelo je uspešna, da bo Pedro Pascal večino svojega časa posvetil njej in vesoljskemu lovcu na glave samo še posojal glas. Ker je Din Djarin razmeroma redkobeseden, mu to ne bo vzelo preveč časa. Nič čudnega, da je vajeti v Mandalorijcu (The Mandalorian) v svoje roke vzela Bo-Katan Kryze.

Druga sezona serije Čudni novi svetovi (The Strange New Words) me je razočarala delno. Všeč mi je, da je tokrat več energije uporabljene za razvoj glavnih likov, čeprav to pomeni, da se kapitan Pike pogosto kaže kot samovšečni stranski opazovalec s popolno pričesko in da je smešno, kako so na silo prikazali Spocka bolj človeškega, a manj, da so nekatere epizode mirno rečene neumne. Delno v ta lonec sodi sedma, ki je stična točka z animirano serijo Spodnje palube (Lower Decks, 2020) in v celoti predzadnja, v kateri posadka prepeva in pleše. Razlog, da smo prisiljen gledati muzikal, je banalen, priznam pa, da je prizor s plešočimi Klingonci »legendaren« in vreden ogleda.

Pod vsako kritiko sta najmanj dve seriji. Netflix in Disney Plus sta se zapletla v dvoboj, kdo bo pokazal več in posledično v pravo malo inflacijo vsebin. Ker imata denarja očitna dovolj, to ni vplivalo na kakovost novitet, a se je izkazalo, da je bazen z idejami razmeroma plitek. Disney žal še vedno stavi na Marvelove stripovske junake, kar se mu bo, po mojem se mu je že, vrnilo kot bumerang. Ker je težko biti inovativen, je serija Skrivna invazija (Secret Invasion) festival nepotrebnih smrti, banalnega pridobivanja ultimativnih moči in nedodelanega konca. Še dobro, da vsake toliko pozornost nase pritegneta Samuel L. Jackson in Olivia Colman, kajti njuna lika Nick Fury in Sonya Falsworth sta praktično edini svetli točki. Žal nobene ne najdem v tretji sezoni Veščeca (The Witcher). Netflix se je ujel v zanko primernosti vsebine praktično vsem gledalcem in politične korektnosti. Rezultat je skropucalo, ki nima več veliko skupnega z duhom romanov poljskega avtorja Andrzeja Sapkowskega. Še najbolj jasno je to izrazil Henry Cavill, ki noče več upodabljati poduhovljenega in vse bolj očetovsko prijaznega Geralta iz Rivije.

Upam, da se omenjenima pretočnikoma ne bo podobno pripetilo s serijama, ki jih bosta predstavila v razmiku manj kot tedna dni. Disney bo 23. avgusta začel po kapljicah objavljati epizode serije Ahsoka. Jedijevska bojevnica je dobro znana iz doszdajšnjih serij Vojne zvezd, zato stiskam pesti, da bom spet užival v prikazu dogajanja v galaksiji daleč proč tik po padcu imperija in da jim pri tem ne bo zagodla ameriška politična korektnost, ki vse bolj onesnažuje kulturno krajino. Še neprimerno več upov sicer polagam v Netflixovo ekranizacijo japonske sage Edini kos (One Piece), s premiero 31. avgusta. Če se bodo držali originalnih virov, potem upi ne bodo samo moje pobožne želje.