S čim si je Google prislužil kazen in kaj bi moral spremeniti?
Matjaž Ropret 19. julija 2018 ob 08:41

Postopki se vedno vlečejo, pa vendar se (vsaj navzven) aktualna evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager zdi odločna. Njena odločitev, da Google udari z rekodno, 4,3-milijardno globo, to potrjuje. Kazen je tudi primerno in argumentirano utemeljena. Vseeno pa ne bo imela večjega vpliva, tudi če bo ameriško podjetje prenakazalo za mesec in pol svojega denarnega toka v Bruselj in prenehalo s spornim početjem. Vendarle pa je zanimivo podrobneje pogledati, kako je Google zlorabljal svoj dominanten položaj in kaj se lahko glede Androida spremeni, če sploh kaj.

Jedro Googlovega (do konkurenčnih podjetij) nepoštenega delovanja je v zahtevah, ki jih korporacija postavlja proizvajalcem androidnih naprav. Če ti želijo licencirati uporabo operacijskega sistema Android ali z drugimi besedami na telefone, tablice in druge izdelke namestiti Trgovino Play, morajo izpolniti nekaj pogojev. Prav v ponujanju te trgovine v kompletu z operacijskim sistemom pa je bil glavni ključ do uspeha in tega problema se razsodba ne dotika, pa tudi prepozno je kakršno koli ukrepanj. Kakor koli. Prvi pogoj je ta, da proizvajalci hkrati (neodstranljivo) namestijo in kot privzete nastavijo Googlove aplikacije, še posebej spletni iskalnik in brskalnik Chrome, pa tudi Zemljevide in še nekatere. Svoje ali aplikacije drugih razvijalcev sicer tudi lahko ponudijo uporabnikom, ampak bolj v ozadju. Drugi pogoj je ekskluzivno ponujanje naprav z »Googlovim« Androidom. Kdor bi v prodajo poslal en sam izdelek s predelanim operacijskim sistemom in drugo privzeto trgovino za aplikacije, čemur v angleščini rečejo »Android fork«, bi izgubil prej omenjeno licenco. V praksi pa vemo, da androidni telefon ali tablica brez Trgovine Play v zahodnem svetu ni vreden skoraj nič. Primer tablic s predelanim Androidom so Amazonovi modeli Fire, ki so brez dodatnega motoviljenja po sistemu res uporabne samo za gledanje in branje vsebin tega konkretnega ponudnika.

Vestagerjeva Googlu očita še tretjo zlorabo monopola – (skrivno) plačevanje večjim proizvajalcem in operaterjem, da so ti na telefone nameščali izključno Googlovo iskalniško aplikacijo. Vse troje se mora v roku treh mesecev nehati, zahteva evropska komisija. Google je napovedal pritožbo in nekaj njegove obrambe je smiselne. V ameriškem razumevanju konkurenčnega prava, kjer je v ospredju potrošnik, morda res ni povzročal škode. Vseeno pa bo težko dokazal, da ni omejeval drugih ponudnikov spletnega iskanja, brskalnikov in drugih storitev ter da ni dejavno zaviral razvoja kakršnega koli odklona od njegove vizije Androida. Stvar je seveda v tem, da je ta operacijski sistem uradno odprtokoden, prost in zastonj, ne lastniški. Zastonj je zato, da je zanimiv za proizvajalce. Naštete licenčne zahteve pa so poskrbele, da je Google pri prehodu z osebnih računalnikov na mobilne naprave, ki zdaj predstavljajo že kakšni dve tretjini našega dostopanja do spletnih vsebin, ohranil monopol v iskanju in brskanju in s tem prikazovanju oglasov. Drugim igralcem ostajajo drobtinice, približno pet odstotkov vsega spletnega iskanja.

Šef ameriške korporacije Sundar Pichai lahko v nedogled razlaga, kako imajo uporabniki možnost izbire in se lahko odločijo za karkoli drugega, toda dejstvo je, da prednaloženih Googlovih aplikacij ni mogoče odstraniti, včasih niti skriti ne. V obrambo je seveda tudi treba povedati, da so praviloma te aplikacije boljše od konkurenčnih in bi verjetno v vsakem primeru večina uporabljala Chrome, Googlove Zemljevide in tako naprej. In jih tudi bo, ne glede na morebitne spremembe glede privzetih storitev. Tudi to je dejstvo. Vendar kakovost programčkov ne zmanjšuje teže dejanja – omejevanja, zatiranja konkurence že v kali.

Boj proti prilagojenim različicam Androida se mi že ves čas zdi najbolj problematičen del Googlovega ravnanja. Če bi lahko kdor koli vzel prosto dostopno kodo, jo prilagodil po svoje, pa vseeno na tem predelanem sistemu zraven ponudil dostop do aplikacij iz Play-ja ali pa v svoji trgovini Googlove aplikacije, bi se izbira nedvomno povečala. In vzporedne privzete trgovine na tovrstnih napravah bi lahko postale bolj zanimive ter prava konkurenca Googlovi. Ta trdi, da bi tako še povečala zloglasna »fragmentacija« Androida, toda komisija tej utemeljitvi ni nasedla. »Prvič, Google bi lahko zagotovil, da so naprave s sistemom Android, ki uporabljajo njegove lastniške aplikacije in storitve, skladne z njegovimi tehničnimi zahtevami, ne da bi preprečil pojavljanje prilagojenih operacijskih sistemov Android. Drugič, Google ni predložil nobenih verodostojnih dokazov za trditev, da bi pri prilagojenih operacijskih sistemih Android prihajalo do tehničnih napak ali da ti ne bi podpirali aplikacij.«

Zahteve, da mora biti za uradni dostop do Trgovine Play in Storitev Google Play, ki so del sistema, brez katerega ključne aplikacije ne delujejo, Android nepredelan, so ubile vsakršne upe na kakršnega koli neGooglovega robotka.

Milijoni večjim operaterjem in proizvajalcem pa so seveda še povečevali moč že tako najmočnejših. Manjši igralci niso mogli računati na podporo iz kalifornijskega Mountain Viewja, proti vedno debelejšim mastodontom pa se je ekstremno težko boriti. Res je, zaradi zastonjskega Androida je večina sploh lahko prišla v igro, toda ta je brutalna in po pravilih tistih z največ denarja in dobička.

Na žalost je zdaj bolj ali manj prepozno za kakšne večje spremembe. Drugačne izvedbe Androida, kjer bi bila koda operacijskega sistema samo (dobra) osnova, bi lahko zaživele v začetku desetletja. Zdaj, ob Googlovem upoštevanju kazni, bi sicer lahko proizvajalci znova poskušali, tudi vzporedno prodajali naprave s »pravim« in drugačnim OS-om. Ni nemogoče, dvomim pa, da bomo tega videli prav veliko. Aplikacije prav tako še vedno lahko nameščajo Googlove in jih verjetno bodo, ker jih uporabniki želijo. Bodo pa morda nekoliko manj neobhoden del sistema oz. telefona. In predvsem operaterje ter Samsung vidim kot igralce, ki bi lahko bolj pogumno poskušali s svojimi alternativami. Prvi so že zgodovinsko prepotentni glede (vedno znova inferiorne) lastne ponudbe, drugi pa je konstantno kazal velike aspiracije po podobnem obvladovanju celotnega ekosistema, ki je Google in pred njim Microsoft pripeljal do velikih dobičkov, a tudi navzkriž z varuhi konkurence. Plačevanja za ekskluzivno prednameščanje iskalnika in še česa pa bo moralo biti konec. Morda bodo operaterji poiskali nadomestne ponudnike teh milijonov v razvijalcih in s tveganim kapitalom podprtih start-upih, ki bi v sprostitvi tega polja videli novo priložnost, da si utrejo pot k uporabnikom in se zasidrajo v njihovi podzavesti. A tudi ta vlak je morda že odpeljal.

Na kratko – velikih sprememb ne bo. Google sicer grozi, da bi Android zaradi sprememb, ki jih zahteva danska komisarska, lahko postal plačljiv. Kar bi zdaj, ko ima dejansko monopol in ga še nekaj časa ne more nihče ogroziti, tudi lahko brez večjih težav storil. In bi morda tudi moral, da bi končno dosegel hitrejše posodabljanje in zmanjšal fragmentacijo. Pa vendar dvomim, da bo, ker s tem ne bi dosegel ničesar. Kvečjemu odgnal kopico manjših (kitajskih) proizvajalcev in celotno industrijo spodbudil k iskanju/razvoju alternative. Bolj verjetno je, da se bodo Pichai in druščina zaradi folklore in imidža navzven še nekaj časa borili s komisijo, sami pri sebi pa se bodo zadovoljno smehljali, da so dosegli, kar so želeli, in se zdaj kaj dosti ne more več spremeniti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • To je bolano. EU bi se morala raje nad svojo slabo tehmološko konkurenčnostjo zamisliti, ne pa da blokira konkurenco ZDA. Google je zame predvsem zato kul ker mi nudi kopico brezplačnih in uporabnih programov in seveda Android. Komsarka in drugi podobni EU birokrati, se naj raje najprej naučijo osnove računalnišva pa če jim npr. Chrome ni OK pa si naj drugo gor naložijo, če jih to moti. Uf, To je pa že malo prezahtevno in komplicirano, bodo raje tožili brezplačen Google.
    Naj še potem tožijo zakaj moj avto nima sedežev od ene druge firme notr, pač želim imet katerekeoli sedeže, ne pa samo to kar mi “vsiljuje” moj proizvajalec avta. Kje je tukaj logika?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja