Ta teden sem na Twitter nalepil tale kolaž šestih fotografij in dal na glasovanje, katera je najbolj všečna in zakaj. Odgovori so se pričakovano razpršili vsepovprek in predvsem še enkrat potrdili stari rek, da “imajo vsake oči svojega malarja.”
Nalašč sem napisal, da želim izbiranje najbolj všečne fotografije. Ker zato večinoma gre pri fotografiji v zadnjem času. Vsi telefoni, sploh dražji, kot so ti, zaslužni za teh šest posnetkov, so toliko dobri, da med njimi ni veliko razlik. Razlik v smislu kakovosti fotografij. So pa velike razlike v pristopih. Nakar so še med opazovalci popolnoma različna dojemanja teh pristopov.
Sledita primera tega različnega dojemanja, ampak še prej povem, da sem uporabil tri telefone in da so fotografije v zgornji vrsti, torej A, B in C, zajete s samodejnim načinom ter vključeno umetno inteligenco oz. prepoznavo motivov, kjer je na voljo, spodnje tri (D, E, F) pa so “razvite” iz posnetkov RAW. Tako je dvojica fotografij, ki sta ena nad (oz. pod) drugo z istega telefona.
Za fotografijo A se je tako eden od komentarjev glasil, da ima najbolj naravne barve. Meni pa se zdi povsem pretirano vijolična in bi za “naravno” (četudi malo anemično, ampak taka trenutno narava je) označil kvečjemu njeno spodnjo različico, ki sem jo dobil iz posnetka, ki se ga ni dotaknila “umetna inteligenca.” Toda percepcije so od človeka do človeka različne, barv ne vidimo vsi povsem enako, precej je odvisno tudi od zaslona, na katerem gledamo (in vemo, da je večina fotografij v samodejnem načinu optimiziranih za zaslon samega telefona).
Drugo opažanje, ki je povsem drugačno od mojega, je denimo o “bolj izostrenih gorah” pri fotografiji E. To se mi zdi zanimivo zato, ker dotični telefon izjemno močno ostri in bi se to moralo poznati pri fotografiji B, medtem ko pri E tega ostrenja ni, saj s stopnjo “sharpeninga” pri razvijanju RAW-ja nisem pretiraval.
Marsikaj se znajde med vidiki, ki prevladajo, kaj je najbolj všečno. Poleg živahnosti, naravnosti in drugih posebnosti barv ter ostrine še kontrasti, belina, površina vode, detajli in še nekatere lastnosti. Kar se mi zdi problematično, če temu lahko tako rečem, pa je majhna možnost izbiranja pri nakupu in uporabi telefona. Na to, kakšen pristop aparat ubere v samodejnem načinu, uporabniki nimamo nikakršnega vpliva. RAW pa v resnici ni posebej uporabna opcija, bom pojasnil v enem od naslednjih tovrstnih člankov. In če bi že izbral telefon na osnovi tega, kaj počnejo njegovi fotografski algoritmi (pa tudi te proizvajalci ves čas nekoliko spreminjajo in se ne gre zanašati na kakšno kontinuiteto), bi me pri njem vsekakor motilo marsikaj drugega. Zato je verjetno najbolje nekoliko prilagoditi okus, kajti idealnega tako ali tako ni.
Aha, seveda, telefoni so bili:
A/D – Huawei P40 Pro
B/E – Samsung Galaxy S21 Ultra
C/F – Apple iPhone 12 Pro
Brez komentarjev