Kateri procesor v prenosniku je pravi zame?

Nedolgo tega je bila izbira dokaj jasna, vsaj s perspektive običajnega kupca. Core i5 za večino in Core i7 za bolj zahtevne, »čudaki« so si omislili Ryzen s podobnimi oznakami, japiji pa Macbooka s čimer koli že. Seveda je bila vedno treba biti pozoren na generacije, toda zdaj je zmeda še precej večja in dodatno jo je zapletla umetna inteligenca. Zato je na mestu nekaj razlagalnika, kaj je kaj.

Najprej priporočam, da prenosnika ne kupujete (v prvi vrsti) na osnovi procesorja. Morda v primeru Snapdragona, če so vas zamikale njegove prednosti, kajti tam alternative ni. Prav tako ne pri Applu, kjer pa je vsaj izbira različnih generacij čipov. Sicer pa si izberite dve ali največ tri ključne lastnosti, ki naj bi bo podrejena izbira, ostale so potem čim boljši možni kompromis. Pri meni so denimo te lastnosti čim nižja masa, čim boljši zaslon (OLED) in dovolj dolgo trajanje baterije za nekaj dela na terenu (od šest do osem ur pri novem je več kot v redu). Kdo drug bo gledal bolj proti zmogljivostim, morda tipkovnici, priključkom ali kakovosti ohišja. Seveda pa je procesor pomemben del, najmanj z vidika, da se ne odločimo za kakšnega, ki ni bil najbolj posrečen (denimo z vidika porabe energije in segrevanja) ali je imel celo kakšne večje težave. Včasih pa je lahko stari boljša izbira, ker je prenosnik z njim občutno cenejši, hkrati pa ne dosti manj zmogljiv.

V tabeli si lahko ogledate okvirno primerjavo zmogljivosti (res okvirno, ker procesorji niso bili v enakem prenosniku):

Je umetna inteligenca res nujna?

Na kratko – Ne. Za zdaj in verjetno še nekaj časa pri nakupu prenosnika ni treba gledati na to, koliko bilijonov operacij na sekundo (enota TOPS) zmore nevralna procesna enota (NPU) in ali to ustreza za oznako Copilot+ PC, ki jo »podeljuje« Microsoft. Prvo vprašanje je že, koliko so vam storitve, kot je samodejno oblikovanje besedil (v angleščini), manipuliranje s fotografijami ali menjava ozadja med video klicem sploh uporabne in pomembne. Drugo pa, ali ste za to pripravljeni odšteti nekaj sto evrov več, pri čemer je sam prenosnik lahko pretežno enak lanskemu modelu, zgolj občutno dražji zaradi novega procesorja »z umetno inteligenco.«

Apple Silicon (M3 in M4): Revolucionarji so še vedno v rahli prednosti

Osredotočili se bomo sicer na prenosnike z operacijskim sistemom Windows, vendar mimo Macbookov seveda ne moremo. Konec koncev so prav ti, odkar je Apple začel uporabljati lastne procesorje na osnovi ARM (namesto x86), spodbudili ostale v panogi, da so okrepili razvoj in prišli na plano z izdelki, ki nudijo vsaj primerljivo, če že ne boljšo kombinacijo zmogljivosti in energijske učinkovitosti. Da vem tak prenosnik ustreza, pa je prvi predpogoj, da vam ustrezna tudi operacijski sistem MacOS.

Ti prenosniki blestijo tako v zmogljivostih, še posebej pri delovanju z baterije, saj takrat ne delujejo nič počasneje kot z napajanja, kakor tudi v trajanju baterije in tišini. Verjetno najbolj posrečen Applov procesor je še vedno prvi, M1 izpred štirih let, vendar se prenosnikov z njim zdaj res ne splača več kupovati, M2 in tudi M3 sta bili bolj ali manj »naviti« in tudi nekoliko požrešnejši različici izvirnika. Kmalu naj bi podjetje predstavilo in v prodajo poslalo nove prenosnike s procesorji M4, ki bodo menda imeli tudi boljše osnovne konfiguracije (8 GB delovnega pomnilnika bo po napovedih dobro obveščenih končno postalo preteklost, videli pa bomo, ali bo enako tudi z 256 GB diska), zato se vsekakor splača počakati še nekaj tednov na najnovejše modele. Če nič drugega, bodo verjetno za črni petek pocenili tudi starejše.

Najbolj smiselne izbire: Bomo videli v začetku novembra, ko pridejo novi modeli, a za zdaj M3.

Intel Core Ultra (serija 1): Dobre zmogljivosti, povprečna učinkovitost

Starosta industrije polprevodnikov je trinajst generacij prodajal procesorje Core z oznakami i3, i5, i5 in i9. Nato je lani začel uporabljati imena Core Ultra in prva generacija teh je bila še podobna prejšnjim, a se je Intel že pred tem oddaljil od svoje dolgoletne in tudi AMD-jeve filozofije enakih jeder proti ARM-ovski kombinaciji zmogljivih in varčnih jeder. Prve »ultre,« denimo najbolj pogoste Ultra 5 125H in Ultra 7 155H in Ultra 9 185H, so prinesle lepo pohitritev in grafični del ARC s skoraj dvakratnimi zmogljivostmi glede na prejšnjega Iris Xe. Toda hkrati so ti procesorji še vedno dokaj potratni (v primerjavi s konkurenco), zato avtonomija baterija ni njihova najmočnejša stran, čeravno je daleč od slabe. Tudi precej delovanja brez aktivnega hlajenja zmorejo procesorji, a seveda ne, kadar so pod konkretnimi obremenitvami.

Prenosnik s tem procesorjem je vsekakor še vedno vreden pozornosti, četudi so na trgu že tako z drugo generacijo. Kajti ta je, kot bomo pojasnili, povsem drugačna. Obenem se že zaradi vgrajene grafike, pa tudi siceršnjih zmogljivosti komaj splača pogledovati proti prenosnikom s procesorji trinajste generacije Core (npr. i5-1335U ali i7-1355U), saj je razlika prevelika.

Najbolj smiselni izbiri: Core Ultra 5 125H za večino in Core Ultra 7 155H za malce bolj zahtevne.

Intel Core Ultra (serija 2): Veliko varčnejši, a tudi manj zmogljiv

Z novimi ultrami je Intel šel v povsem drugo smer. Zmanjšal je število jeder, ukinil večnitnost (zmožnost procesorjev, da vsako jedro obdeluje po dve zahtevi naenkrat) in povečal zmogljivost posameznega zmogljivega jedra (poleg štirih takih procesor vsebuje še štiri varčna). S tem je zagotovil dokaj dobro odzivnost računalnikov in delovanje v nekaterih programih, sicer pa je hitrost solidna, a nič posebnega. Toda procesorji so mnogo varčnejši, se manj segrevajo, kar pomeni tako precej daljše trajanje baterije kot manj delovanja ventilatorja. Za najboljše performanse je še naprej treba imeti računalnik priključen na napajalnik.

Najbolj smiselni izbiri: Core Ultra 5 228V in Core Ultra 7 258V

AMD Ryzen (Zen 4 in Zen 5): Najbolj vsestranska možnost

Procesorji AMD Ryzen so že nekaj generacij, navkljub »klasični« zasnovi z enakimi jedri in večnitnostjo, najbolj vsestransko dobri v svetu Windows. Po zmogljivostih se merijo z vsemi ali so celo v vodstvu, energijska učinkovitost je najmanj solidna in tudi segrevanja ni preveč, izjema je morda ravno najnovejša linija z arhitekturo Zen 5 in večjo podporo umetni inteligenci (zato tudi AI v oznakah procesorjev).

AMD je vse do serije Ryzen 6000 uporabljal dokaj razumljive in transparentne oznake. Nato je v serijo Ryzen 7000 potuhnjeno, s skoraj enakimi oznakami, vključil procesorje treh različnih tehnoloških generacij, z arhitekturami Zen 2, Zen 3 in Zen 4. Pomembna je tretja cifra v oznaki. Denimo pri procesorjih Ryzen 7 7735H in Ryzen 7 7840H, obeh osemjedrnih in s 16 nitmi, bi pričakovali, da sta si zelo blizu. Vendar je drugi, z novejšo zasnovo tako pri procesorskem kot pri grafičnem delu, med 15 in 25 odstotki zmogljivejši, hkrati pa tudi energijsko učinkovitejši, in tako nesporno boljši nakup, ne glede na ceno. Do tja nazaj bi tudi nekako še šli pri letošnjem nakupu. V seriji 7000 torej glejte na to, da je tretja števka v oznaki 4, kar označuje arhitekturo Zen 4. vsi v seriji Ryzen 8000 so na srečo na tej osnovi, ki še vedno predstavlja smiseln nakup, predvsem vsled občutne podražitve pri generaciji Zen 5.

Najbolj smiselne izbire: Ryzen 7 7840H za dobro ceno, Ryzen 7 8845HS za nekaj več zmogljivosti ali Ryzen AI 365 za umetno inteligenco in novo, naprednejšo grafiko.

Qualcomm Snapdragon X: Veliko moči na vat, težava je programska oprema

Tretji poskus z Windows za ARM za zdaj daje bistveno boljše rezultate od prejšnjih. Procesorji so končno konkurenčni, po zmogljivostih tam tam z vsemi ostalimi, razen v grafičnem delu, v energijski učinkovitosti pa tekmujejo z Applovimi za primat. Njihova največja prednost je enako hitro delovanje z baterije kot z napajanja, česar AMD-jevi in Intelovi praviloma ne zmorejo. Tako je mogoče tudi na terenu obdelovati fotografije brez čakanja, montirati video 4K in podobno. Takrat se procesorji in posledično prenosniki prav tako segrevajo kot kateri koli drugi, vendar tudi nič bolj. Deseturno trajanje baterije je nekako standard za te prenosnike, nekateri nudijo tudi daljšo avtonomijo. Njihova hiba je kakopak programski del. Ne več tako velik kot še kako leto nazaj, kajti določeni razvijalci so že prilagodili svoje programe za platformo ARM in tudi Microsoftov prevajalnik (»emulator«) je zdaj najmanj dovolj dober. Še vedno pa čisto vsi programi ne delujejo in emulacija vzame nekaj hitrosti, zato se je treba vnaprej prepričati, da bo vse tisto, kar vam je zares pomembno, delovalo brez težav.

Najbolj smiselna izbira: Snapdragon X Plus z desetimi jedri