Karantena je spodbudila lokalno nakupovanje
Matjaž Ropret 13. julija 2020 ob 11:40

Podatki, da smo v pomladnih tednih, ko smo morali biti pretežno doma, več kupovali po spletu, niso bili presenetljivi. Tudi nekatere, ne pa vse kategorije najbolj priljubljenih takratnih izdelkov so bile pričakovane in logične. Zdaj pa je raziskava podjetja Mastercard v 16 državah, med njimi v Sloveniji, pokazala še porast kupovanja pri lokalnih ponudnikih. Kartični ponudnik je optimističen, da bo trend trajal. Če bo res, bi od ponudnikov pričakoval še malo posodobitve poslovanja.

»Največ sadov povečane lokalne potrošnje so užili peki, mesarji ter trgovci s sadjem in zelenjavo, tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi,« so zapisali v izvlečku raziskave. Po njenih podatkih 60 odstotkov Slovencev nakupuje lokalne, skoraj 30 odstotkov pa jih je v času karantene v svoji okolici odkrilo trgovine, ki jih prej niso poznali oz. obiskovali. Po Evropi je bil delež podobno presenečenih prebivalcev še malce višji (34 odstotkov). V Sloveniji je 61 odstotkov vprašanih zatrdilo, da bodo tudi vnaprej, v času brez omejitev, nakupovali lokalno, drugod po Evropi pa jih to trdi 65 odstotkov anketirancev.

Med tistimi, ki lahko pričakujejo dvig zanimanja za svoje storitve (ali so ga že deležni) so po podatkih raziskave poleg pekarn, prodajalcev sadja in zelenjave ter mesarjev še frizerji (in brivci), trgovine z ročno narejenimi izdelki in orodje, kioski, lokalne restavracije, kavarne in bari ter neodvisne knjigarne. Med drugim je med karanteno porast doživela tudi dostava mleka, saj je to storitev uporabljalo 11 odstotkov Slovencev, tak odstotek pa jih namerava to prakso tudi ohraniti.

Aleš Petejan, vodja marketinga Mastercard, Slovenija, je dejal: »Trenutne razmere so spremenile nakupovalne navade in povzročile porast spletnega ter brezstičnega nakupovanja, pa tudi nakupov pri zaupanja vrednih lokalnih trgovcih po vsej Sloveniji. Lokalne trgovine in skupnosti igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju blaga in storitev ter močno prispevajo k dodatnemu zagonu gospodarstva. Upamo, da se bo med temi težkimi časi v Sloveniji in po vsej Evropi okrepila lokalna zvestoba, ki se bo ohranila tudi po tem, ko se bo življenje vrnilo v normalne tirnice.«

Glede slednjega sem napol optimističen, kajti marsikaj od naštetega smo v preteklosti že imeli, pa potem zaradi priročnosti in nižjih cen pri nakupovanju v večjih centrih opustili. Govorim o mesnicah, malih knjigarnah, »zelenjavarjih« in še čem. Tudi mlekomati se denimo niso prijeli. Nekaj že odtehta višja kvaliteta dobrin, a še zdaleč ne vsega. Kar se navsezadnje vedno znova pokaže tudi pri tehničnih izdelkih, saj se marsikdo zateka k poceni napravam in jih kupuje pri (tujih) cenejših ponudnikih, ne pri (dražjem) lokalnem trgovcu.

Slednji pa bodo po mojem mnenju opraviti še modernizacijo. Rezultati raziskave tega ne povedo, imam pa občutek, da prav veliko tehnološke komponente v lokalnem nakupovanju ni. V Mastercardu, kot izhaja iz zgornje izjave, zelo radi poudarjajo spletno naročanje in brezstično plačevanje, toda pri nakupih iz tokratne raziskave je malo tako enega kot drugega. Še celo, kar je bilo in je še dostave na dom, je v pretežni meri verjetno na osnovi telefonskih naročil, ne iz spletnih trgovin. V večini primerov, tudi v trgovinah in lokalih, pa plačano z gotovino, ne na kakšen drug, mogoče za trenutne razmere bolj sprejemljiv način. Rad imam svojo frizerko in iz raziskave izhaja, da podobno velja za kar polovico vprašanih, ki nočejo slišati o kakšni alternativi, denimo domačem striženju. Toda pri njej lahko plačujem samo in izključno z gotovino. Tudi pri nekaterih drugih ponudnikih, ki jih pogosto obiskujem in namensko podpiram, namesto, da bi šel v velik trgovski center, je podobno. Na različnih stojnicah prav tako skoraj nikoli ni mogoče plačati brezstično. In medtem ko v enem »gorenjskem turističnem biseru« uvajajo digitalno plačevanje parkirnine, je v drugem, začne se z isto črko, edina možnost za pridobitev parkirnega listka, da zmečeš v avtomat točen znesek v kovancih. Nisem prepričan, da bi lokalno moralo pomeniti starodobno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja