Kar ste si želeli vedeti, pa …
Marjan Kodelja 3. avgusta 2018 ob 07:33

Oddahnimo si malce od tehnoloških tem. Česa še ne vemo, pa bi radi vedeli? Podajamo nekaj odgovorov na banalna vprašanja, ki so del splošne razgledanosti! Seveda se tudi v odgovorih skrivajo vprašanja …

KAJ JE POD POVRŠJEM ZEMLJE?

Vse bi radi vedeli o Marsu ali Luni, pa še o našem planetu ne vemo vsega. Vemo, da je središče Zemlje približno 6436 kilometrov pod našimi stopali. Okoli njega je trdna krogla železa, velikosti Lune, ki se vrti in je motor magnetnega polja, ki planet ščiti pred nevarnim sevanjem iz vesolja. Vemo tudi, da stojimo na približno 2896 kilometrov debeli kamniti plasti, ki tvori skorjo in plašč planeta. Kaj pa je vmes? Baje ocean nečesa, podobnega tekočini (ne taki, kot je poznamo v jezerih in rekah), a znanstveniki ne vedo točno, iz česa je ta snov in kako reagira s snovmi okoli nje. Vedo le, da je tudi v tem »oceanu« veliko železa, predvidevajo pa, da so v njem še vodik, žveplo in menda tudi kisik. Boljše poznavanje »tekočega« dela zemlje bi pomagalo razumeti, kako je planet nastal in kako vročina in konvekcija (prenašanje vročine prek tekočine) vplivata na premikanje tektonskih plošč. Nekateri znanstveniki tudi sumijo, da trdno jedro raste in bi lahko v čez čas pogoltnilo tekoči del. Če je res tako, bo naš planet nekoč v daljni prihodnosti ostal brez zaščitnega magnetnega polja.

JE ČAS ILUZIJA?

Kaj je mislil Einstein? Čas je četrta dimenzija, dodatek običajnim trem dimenzijam. Časa ne občutimo kot druge tri dimenzije. Po času se lahko premikamo samo v eno smer – če kdo ne bo iznašel časovnega stroja. Kako dojemamo čas, je odvisno od relacije med nami in okolico. Saj veste: hitreje ko se gibljemo, počasneje čas »teče«. Bolj radikalna interpretacija te teorije pa govori takole. Preteklost, sedanjost in prihodnost so le plod naše domišljije, konstrukt naših možganov, da se nam ne zdi, da se je vse zgodilo v hipu. Kdo bi to razumel?

KAKO IZ JAJČECA NASTANE ČLOVEK?

Predstavljajte si, da imate na začetku kocko s stranico 5 cm. Ta se podvoji, nastaneta dve in naprej štiri, osem, šestnajst …Čez čas se začnejo kocke združevati v strukture, ene tvorijo zid, druge tla, tretje cevi in tako naprej. Nekatere cevi se spremenijo v žice, plastične ali jeklene cevi, velike zaplate kock pa v steklene, lesene, kamnite površine. Vse skupaj se med seboj poveže in kjer je bila na začetku ena sama kocka, nastane nebotičnik. Tako nastane tudi človek, le da ta ni iz kock, temveč iz celic. Znanstveniki vedo, da je načrt izgradnje skrit v genih, teh pa (na srečo?) še ne znamo prebirati.

ZAKAJ SPIMO?

Vsi sesalci spijo, če ne bi, bi prej ali slej umrli. Nihče pa ne ve, zakaj? Vemo, da si med spanjem spočijemo telo, vendar ta počiva tudi, ko gledamo televizijo. Zahtevajo spanje možgani? Po eni izmed teorij se v možganih v budnem stanju nabirajo ali porabljajo določene snovi (ni namreč jasno, katero razmišljanje je pravilno), med spanjem pa poteka obratni proces. V tem je nekaj logike. Polovico noči (spanja) možgani »preživijo« v stanju male porabe energije (slow wave sleep), ko jim ni treba skrbeti za zavest osebe in je »čiščenje« mogoče. Četrtino spanja pa preživijo v tako imenovanem stanju REM (rapid eye movment), ko so možgani vse prej kot nedejavni. Čemu je REM namenjen, ni popolnoma jasno, po eni teoriji procesiranju (utrjevanju) spominov. A bolniki, ki jemljejo antidepresive, ti pa »zamorijo« stanje REM, niso opazili težav s spominom. Jasno je le eno − brez spanja ne gre! Lahko noč!

OD KOD ŽIVLJENJE?

Darwinova teorija evolucije razloži, kako so se iz preprostih organizmov razvili kompleksni, ne da pa odgovora na osnovno vprašanje: Kako se je pojavil prvi objekt, ki je imel vse lastnosti živega bitja in iz katerega je postopoma nastalo vse živo? Stvarnik, prajuha ali pa so življenje prinesli kometi? Če gre za slednje, to še ne reši osnovnega vprašanja. Kako pa je potem življenje nastalo v vesolju?

Če je življenje nastalo na Zemlji v okviri prvotnih razmer (teorija prajuhe), bi moralo biti dokaj enostavno proces ponoviti v laboratoriju. Tega še nihče ni naredil v celoti oziroma uspelo jim je ustvariti le nekatere organske molekule (Harold Urey in Stanley Miller leta 1952) – aminokisline. Zmešala sta osnovne elemente, ki so obstajali v prvotni atmosferi, in jih obstreljevala z elektriko (strele) in svetlobo. Po določenem času sta v posodi zaznala prisotnost aminokislin. Te so osnovni gradniki življenja in nastajajo tudi pri nekaterih drugih procesih na planetih, našli pa so jih tudi v velikih oblakih v vesolju.

Ni pa jima uspelo narediti življenja. Nekateri znanstveniki zato zagovarjajo hipotezo, da so takrat obstajali naravni mehanizmi, ki jih danes ni več. Ti naj bi omogočili združevanje aminokislin in s tem nastanek življenja. Hipotez je še več. Recimo ta, da je najprej obstajala RNK in šele pozneje DNK. Od kod pa je potem prišla RNK? Ali pa, da je življenje nastalo globoko pod morjem blizu toplih vrelcev. Te so pred leti res našli skupaj z živimi organizmi, ki za obstoj ne potrebujejo sončne svetlobe. Vsem tem hipotezam je skupno to, da se nam niti ne sanja, kako in kje je življenje nastalo.

KAKO SE DELCA »POGOVARJATA«?

V kvantni mehaniki je zanimiv fenomen, ko se dva delca, manjša od atoma, med seboj »spoprijateljita«. Usoda enega solidarno v trenutku vpliva tudi na drugega, ne glede na oddaljenost med njima. Kaj pravi teorija relativnosti? Nič ne more potovati hitreje od svetlobne hitrosti, niti informacija ne! Leta 1997 so znanstveniki ločili dva povezana fotona, tako da so jih izstrelili po optičnem kablu v dve vasi, ki sta bili med seboj oddaljeni 10 kilometrov. Ko so spremenili kvantno stanje enega od njiju, se je to odrazilo na spremembi stanja pri drugem (nasprotno stanje) v manj kot petih trilijonih sekunde. Ali drugače: informacija je potovala 7-milijonkrat hitreje od hitrosti svetlobe. Nihče še ne ve, kako je ta fenomen mogoč. Po eni izmed teorij, naj bi signal potoval nazaj v času, tako da bi še vedno potoval s hitrostjo svetlobe, a zaradi časovnega preskoka bi se le zdelo, da potuje hitreje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja